10. 7. 2001 | Mladina 27 | Svet
Lov na Kissingerja
Bush ščiti tipa, ki je zrel za Haag
Henry Kissinger
Zdaj, ko je Slobodana Miloševića na ameriško zahtevo doletel Haag, se lahko le začudeno vprašamo: kako to, da vojni zločinci iz drugih vojn niso prišli do Haaga? Če namreč pomislite, koliko vojn, masakrov in genocidov se je odvrtelo v zadnjih dveh, treh dekadah, potem bi moral biti Haag danes nabito poln. Za začetek, don Gusto Pinochet, čilski diktator, ni nikoli prišel do Haaga niti do kake ameriške verzije Haaga. Pol Pot je umrl naravne smrti. Z vojnimi zločini v Afriki, recimo v Ruandi, se ni nihče ukvarjal. Kaj so Američani počeli med vietnamsko vojno, vemo vsi, toda hej - ste kdaj slišali, da bi kdaj kakega ameriškega oficirja razglasili za vojnega zločinca ali pa da bi Nixonu kdaj grozili s kakim Haagom? Saj pravijo, da vojni zločini ne zastarajo, ne? Iskreno rečeno, najbližje temu, da ga pošljejo na randi z mračno preteklostjo, je bil Henry Kissinger, nekdanji Nixonov državni sekretar, ki so ga skušali pred mesecem v Parizu francoski preiskovalci malce zaslišati, specifično - povabili so ga na zaslišanje v sodno palačo. Toda še preden se je z neba utrgal prvi kondor, je dobri stari Henry že pobral šila in kopita - in zapustil hotel Ritz, Pariz in Francijo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 7. 2001 | Mladina 27 | Svet
Henry Kissinger
Zdaj, ko je Slobodana Miloševića na ameriško zahtevo doletel Haag, se lahko le začudeno vprašamo: kako to, da vojni zločinci iz drugih vojn niso prišli do Haaga? Če namreč pomislite, koliko vojn, masakrov in genocidov se je odvrtelo v zadnjih dveh, treh dekadah, potem bi moral biti Haag danes nabito poln. Za začetek, don Gusto Pinochet, čilski diktator, ni nikoli prišel do Haaga niti do kake ameriške verzije Haaga. Pol Pot je umrl naravne smrti. Z vojnimi zločini v Afriki, recimo v Ruandi, se ni nihče ukvarjal. Kaj so Američani počeli med vietnamsko vojno, vemo vsi, toda hej - ste kdaj slišali, da bi kdaj kakega ameriškega oficirja razglasili za vojnega zločinca ali pa da bi Nixonu kdaj grozili s kakim Haagom? Saj pravijo, da vojni zločini ne zastarajo, ne? Iskreno rečeno, najbližje temu, da ga pošljejo na randi z mračno preteklostjo, je bil Henry Kissinger, nekdanji Nixonov državni sekretar, ki so ga skušali pred mesecem v Parizu francoski preiskovalci malce zaslišati, specifično - povabili so ga na zaslišanje v sodno palačo. Toda še preden se je z neba utrgal prvi kondor, je dobri stari Henry že pobral šila in kopita - in zapustil hotel Ritz, Pariz in Francijo.
Ne, ni šlo za vietnamsko vojno, ampak za "Operacijo Kondor". Kaj to pomeni, ni nobena skrivnost. V sedemdesetih so se tajne policije sedmih južno-ameriških diktatur (Čile, Argentina, Brazilja, Urugvaj, Paragvaj, Ekvador, Bolivija) zelo tajno zavezale, da bodo združile sile in začele pobijati oz. "izginjati" oporečnike. Oporečniki zdaj niso imeli več kam, še več - "Operacija Kondor" jih je dosegla tudi v Evropi in Združenih državah. Avtomobili so leteli v zrak, atentatorji so se čudežno pojavljali in čudežno izginjali - skratka, to so bili nevarni, pogubni, nedemokratični, zločinski časi. Združene države pri tem niso mižale, ampak so Kondorjem držale štango, zveza s čilsko hunto pa je bil Henry Kissinger. In ker je pod Pinochetom izginilo tudi 5 francoskih državljanov, je sodnik Roger Le Loire že nekajkrat zahteval izročitev Pinocheta, toda reč se menda ne more premakniti naprej, dokler Kissinger ne odgovori na nekaj vprašanj. Da bi bila mera polna, hočeta Kissingerja zaslišati tudi Čile in Argentina, zaslišati pa bi ga morala tudi sama Amerika, saj so Kondorji leta 1973 v Čilu likvidirali ameriškega državljana, Charlesa Hormana, čigar kalvarijo popisuje film Pogrešani (1982, Costa-Gavras). Kot je nedavno zapisal Christopher Hitchens, kolumnist revije Nation: "Bushev režim dejansko skriva človeka, ki ga iščejo na dveh kontinentih." Točno, Amerika nudi zatočišče tipu, ki bi ga lahko iskal tudi Haag.