Račanovo slovo od Evrope

Če k temu prištejemo še skoraj zagotovo negativno oceno hrvaškega sodelovanja s haaškim sodiščem, ki jo bo Carla del Ponte predstavila Varnostnemu svetu OZN in jo bo Evropski parlament brez dvoma upošteval, Ivica Račan vstopa v predvolilno kampanjo brez očitnih možnosti za zmago na parlamentarnih volitvah.

Videti je bilo, kakor da je tragikomedija, ki so jo minuli petek uprizorili v hrvaškem saboru, ko so s 70 glasovi za in 44 glasovi proti izglasovali odločitev o razglasitvi zavarovanega ribolovno-ekološkega pasu v Jadranskem morju, in jo je neposredno prenašal tretji program HTV, režirana z namenom, da korespondira s prvim delom sijajnega filma Francisa Forda Copolle Boter, ki so ga sočasno predvajali na prvem programu hrvaške televizije. V tem filmu z genialnima Marlonom Brandom in Alom Pacinom ter še drugimi hollywoodskimi veličinami Al Pacino svoji bodoči ženi razlaga, kako je nekoč šef mafije (Brando) za nekoga pripravil ponudbo, "ki je ni bilo mogoče zavrniti": naj podpiše neko sporno pogodbo s peresom ali pa jo bo podpisal s svojimi možgani, ki se bodo razmazali po papirju, ko mu bodo v glavo pognali kroglo. Kajti prav ta legendarna metafora - "dobil je ponudbo, ki je ni mogel zavrniti" - najustrezneje povzema farso, v katero se je sprevrglo dogajanje med predsednikom vlade Ivico Račanom in predsednikom sabora Zlatkom Tomčićem. Ni pomembno, kdo je izsilil koga, neizogiben sklep ob izmeničnem gledanju Botra na prvem programu in sage o gospodarskem pasu v Jadranskem morju na tretjem (pasu, s katerim bomo, kot so vreščali desničarji, za vedno spodkopali težnje Slovencev po izhodu na odprto morje, ker bo to pač nehalo obstajati, če si ga bodo delili le Italijani in Hrvati) je bil, da so bossi hrvaške politike tako pritisnili drug na drugega, da ponudbe nasprotne strani "ni bilo mogoče zavrniti".

Ivica Račan je z govorniškega odra neposredno obtožil opozicijo, pa tudi Tomčića (ta je že več dni napovedoval, da bo skupaj z desnico glasoval za izključni gospodarski pas), da bodo tisti, ki bodo ravnali tako, morali prevzeti odgovornost za posledice - to je, da Hrvaška ne bo postala zanesljiva kandidatka za vstop v EU. Tomčić pa je izsiljeval Račana z nasprotovanjem SDP in s približevanjem desnici, ki je v izrazito populističnem in nacionalističnem diskurzu ob razglasitvi gospodarskega pasu zahtevala prav takšno enotnost, s kakršno se je Hrvaška leta 1991 postavila po robu napadom Miloševića in JLA, s čimer se je vse bolj potrjevala teza, da HSS grozi, da se bo po volitvah povezala s HDZ, samo da bi Račana v predvolilnem času prisilila, da ji zagotovi čim boljši položaj v sicer vse negotovejši predvolilni koaliciji.

Čeprav je tema stara več kot dve leti - toliko je pač star predlog hrvaških pravašev (HSP) -, je res, da jo je pred nekaj tedni spet privlekla na dan sama koalicija v želji, da izboljša svoj položaj pri volilcih. Račan je v nedavnem intervjuju za Mladino precejšen del krivde za poslabšanje odnosov med Zagrebom in Ljubljano sicer pripisal grobosti ministra Rupla, vendar se zdi, da sta bili izjava hrvaškega zunanjega ministra Picule, da Slovenija nima pravice do izhoda na odprto morje, ki je spodbudila oster Ruplov odziv in odpoklic veleposlanika Bekeša iz Zagreba, in druga Račanova trditev, da je izhod na odprto morje za Slovenijo mit, del organizirane kampanje, s katero naj bi se pripravil teren za razglasitev nekakšne zaščite hrvaških gospodarskih in naravovarstvenih interesov na Jadranu pred mednarodno konferenco o ribolovu konec novembra v Benetkah, po kateri bo kakršna koli širitev jurisdikcije brez dogovora s sosedami veliko težja, če ne celo nemogoča.

Račan je želel temo "prevzeti" desnici in dokazati, da zna tudi on varovati hrvaške interese. Težava je v tem, da je nekaj dni pred sprejetjem odločitve Zagreb obiskal predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox in saborske poslance opozoril na nevarnost, da EU ne bo dobrohotno sprejela hrvaške enostranske odločitve. Ne glede na to, ali je šlo za učinek realne moči Italije in Slovenije ali za njuno uspešno lobiranje, Coxovo opozorilo je bilo samo napoved nevihte. Da se Račanu bliža hurikan, se je potrdilo v četrtek, ko je hrvaški "prijatelj" Romano Prodi po telefonu prepričeval šefa hrvaške vlade, naj se odpove razglasitvi bodisi gospodarskega pasu bodisi ribolovno-ekološkega območja brez dogovora z Ljubljano in Rimom. Obe sosedi sta se odzvali tako, da sta Hrvaški zagrozili z odločnim lobiranjem proti njeni vključitvi v EU. Italijani predvsem zato, ker jim Hrvaška namerava zelo omejiti izlov rib v Jadranu, Slovenci pa zaradi želje po izhodu na odprto morje in možnosti, da si Hrvaška vzame pravico do preiskovanja slovenskih ladij.

Kaj zdaj? Vlada se je po zaprti seji odločila razširiti jurisdikcijo Hrvaške na Jadranu, in to z zaščitenim ribolovno-ekološkim pasom. Hrvaška je s tem pravzaprav razglasila funkcije gospodarskega pasu, ki se nanašajo, prvič, na suvereno pravico raziskovanja in izkoriščanja, drugič, na ohranitev živega in naravnega bogastva voda in gospodarjenje z njim do meje ozemeljskega morja in, tretjič, na jurisdikcijo v zvezi z znanstvenim raziskovanjem morja in varovanjem ter ohranitvijo morskega habitata. Sabor je odločitev potrdil in sprejel neznatno spremenjen predlog vlade premiera Ivice Račana, da se prav na ta način razširi hrvaška jurisdikcija na Jadranu. Vladni predlog je bil le neznatno spremenjen z dopolnili HSS, to "ponudbo, ki je ni bilo mogoče zavrniti". HSS se je odpovedala prvotni zahtevi, da se razglasi izključni gospodarski pas, in privolila, da se v besedilu vladnega sklepa o razširitvi jurisdikcije namesto o "funkcijah" gospodarskega pasu govori o "vsebinah" takšnega pasu, kar je pravi pravni nesmisel.

Račan je dejal, da se vlada zaveda občutljivosti položaja, saj javnost na eni strani pričakuje razglasitev izključnega gospodarskega pasu, na drugi strani pa sta nasprotovanje sosed in opozorilo EU, naj se Hrvaška ne odloča za takšne poteze. Toda ali je to res? Se Račan dejansko zaveda, kaj se mu obeta in kdo bo zares odgovarjal, če bo Hrvaška iz Bruslja deležna novih klofut? Pa to še ni vse. Klofute je vsekakor treba pričakovati tudi iz Varnostnega sveta OZN oziroma od vrhovne tožilke haaškega sodišča, ki prihaja v Zagreb in ki bo Hrvaško prijavila Varnostnemu svetu OZN, če ne aretira pobeglega generala Anteja Gotovine, in to takoj! Je kaka povezava med Jadranskim morjem in generalom Gotovino? Seveda je!

Vlada je, kot je dejal Račan, želela, da se sabor izreče o svojih interesih na Jadranu, preden premier ta teden odnese odgovore na vprašanja EU predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju v Bruselj. V Banskih dvorih so menili, da bi Hrvaška naredila zelo slab vtis, če bi izročila odgovore in šele nato sprejela odločitev (o Jadranu), ki je Bruselj ne odobrava. Premier Račan je prav tako dejal, da Hrvaška ne sme dopustiti, da bi gospodarski pas, poleg primera Gotovina, zanjo postal druga ovira na poti približevanja EU. Kakor da je vprašanje generala Gotovine že rešeno. Drama pa se v resnici šele začenja.

Velika Britanija je v začetku prejšnjega tedna ob Račanovem obisku pri premieru Tonyju Blairu v Londonu opozorila Republiko Hrvaško, da se ne more začeti vključevati v EU, dokler haaškemu sodišču ne izroči generala Anteja Gotovine, ki je obtožen zločinov, storjenih med akcijo Nevihta leta 1995 in po njej. Nekdanji francoski legionar se uspešno skriva že nekaj let, pri čemer ima, po prepričanju Carle del Ponte, logistično podporo zelo pomembnih osebnosti iz hrvaškega javnega življenja. Neki diplomat me je pred kratkim prepričeval, da so Gotovino pred časom videli v kraju Široki Brijeg in v Kupresu v Bosni in Hercegovini. Vse verjetnejša je tudi domneva, da je bil razvpiti intervju, ki ga je z Gotovino napravil direktor tednika Nacional Ivo Pukanić, narejen prav v Zagrebu, v sodelovanju z mrežo, ki varuje Gotovino in mu pomaga in v katero naj bi bili nekako vključeni tudi ljudje, ki so zelo blizu predsedniku Mesiću. Ta neprestano ponavlja, da hrvaška policija in tajne službe ne vedo, kje je Gotovina, čeprav so prav te službe z vohunjenjem med francoskimi diplomati v Zagrebu pred kratkim izvohale, da je Gotovina dobil francoski potni list takoj po objavi obtožnice zoper njega pred dvema letoma. Vjesnik je že večkrat zapisal, da Francija skriva podatke o tem, kako in kdaj je Gotovina odslužil zaporno kazen zaradi sodelovanja pri ropu draguljarne v Parizu leta 1981, in da so nekateri visoki francoski vojaški uradniki med službovanjem na Hrvaškem z njim navezali izjemno dobre odnose.

Položaj v zvezi s pobeglim generalom Antejem Gotovino se iz dneva v dan zaostruje. Vlada vztrajno ponavlja, da Gotovine ni na Hrvaškem, niti v zahodni Hercegovini in da oblast ne nasprotuje temu, da bi ga postavili pred haaško sodišče.

Predsednik Stjepan Mesić ne želi komentirati dogodkov v zvezi z Gotovino, potem ko je generalu letos poleti ponudil, naj pride v njegovo pisarno na Pantovčaku, odgovorni v vladi pa vsepovsod iščejo krivce, zato so sprožili preiskavo tudi proti Ivu Pukaniću. Prejšnji petek je moral policiji pojasnjevati vse v zvezi s svojimi potovanji zunaj Hrvaške, saj je bilo slišati, da naj bi bil intervju z Gotovino napravljen nekje v Londonu.

"Intervju je nastal na podlagi dogovora znanih osebnosti iz hrvaške javnosti, ki so blizu predsednikovemu uradu, z generalom Gotovino, sklenjenega v Markuševcu, delu Zagreba pod Slijemenom. Gotovina je privolil v intervju, napravljen pa je bil v neki vili na Tuškancu (domnevno v vili Pukanićevega prijatelja in domnevnega pripadnika mafije Hrvoja Petrača, ki naj bi bil z Gotovino pred leti poslovno sodeloval pri trgovini z mamili). S tem intervjujem se je odrekel uslugam dotedanjih pomagačev z desne, pozneje pa se je čutil prevaranega, ker v zvezi s haaškim sodiščem iz predsednikovega urada ni bil deležen nikakršne konkretne pomoči," je za Vjesnik povedal zagrebški vir, ki je blizu pobeglemu generalu, po vsem sodeč eden izmed generalov, ki jih je Mesić upokojil.

"Prijatelji Anteja Gotovine so razočarani nad aranžmajem znanega zagrebškega odvetnika, urada predsednika države in tednika Nacional. Gotovina si prizadeva za časten izhod iz slepe ulice, v kateri se je znašel. Njegovim prijateljem sem svetoval, da bi bilo zanj zdaj najbolje, če bi se v največji tajnosti in čim prej pojavil v Haagu," je za Vjesnik povedal vir, ki je blizu haaškemu tožilstvu, s katerim so ta konec tedna navezali stike prijatelji pobeglega generala. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da se bo drama v zvezi z generalom Gotovino v prihodnjih dneh spektakularno razpletla.

No, kar koli se bo že zgodilo, Hrvaška bo težko dokazala, da ni mogla aretirati Gotovine, ker je vsem jasno, da ga je Račanova oblast pustila pobegniti. Sam sem bil dan pred objavo obtožnice zoper Gotovino v restavraciji, v kateri je bil tudi general, čeprav je oblast nalog za aretacijo iz Haaga dobila že petnajst dni prej. Še več, celo če Carla del Ponte v Zagreb ne pride z novimi obtožnicami, je položaj Hrvaške izjemno zapleten. Ne le zaradi vse realnejše možnosti, da ne bo nič z njeno kandidaturo za vstop v EU, ampak tudi zaradi notranjepolitičnih razmer.

Večina saborskih poslancev je prepričana, da se ne bo vrnila v parlament, zato sploh ni jasno, ali bosta Tomčić in Račan imela tistih 76 rok, kolikor jih potrebujeta za samorazpustitev sabora 17. oktobra, kakor je napovedano, če bodo volitve, kot je Račan dejal za Mladino, 23. novembra. Tako načrtovane volitve bodo pol leta pred iztekom uradnega roka, torej je poslancem jasno, da bodo dobili pet ali šest plač manj, kot če bi končali mandat, to pa pomeni 75 do 90 tisoč kun na poslanca manj. Če bo Hrvaška dobila "cvek iz Gotovine" in bodo od vključevanja v EU ostale le drobtinice, se Račanu ne piše dobro. Dramatičnost položaja je težko opisati. Če bodo volitve, kot predvidevajo analitiki, prinesle zelo majhno prednost dveh najmočnejših strank HDZ in SDP ter porast vpliva desnih strank, posebno še po povezovanju HSLS Dražena Budiše in DC Mateja Granića, ki je v koaliciji povzročilo preplah, in če upoštevamo še, da stranke vladajoče koalicije na volitvah ne bodo nastopile skupaj, ampak se bodo povezale šele po volitvah, ko bodo razmerja že jasna, bi se lahko zgodilo, da mandatar vlade, ki bi ga predlagala najuspešnejša stranka, ne bi dobil podpore v parlamentu. Ivica Račan torej vstopa v predvolilno kampanjo brez očitnih možnosti za zmago na parlamentarnih volitvah. Posebej zdaj, ko Hrvaška, predvsem zaradi njegove slabe politike, kot trdijo analitiki in politiki z leve in z desne, vse očitneje jemlje slovo od Evrope.