Ameriški terorist

Realnost je, kot kaže, Bushev kopilot. Nenehno ga ščiti, uboga in rešuje. Recimo: Bush neuspešno pritiska na Savdsko Arabijo, da naj se upre lokalnemu podžiganju islamskega fundamentalizma in da naj se bolj odločno vključi v "vojno proti terorju", potem pa v Savdski Arabiji teroristi na lepem detonirajo stanovanjski kompleks - in Savdske Arabije nenadoma ni treba več prepričevati. Dalje: Bush neuspešno pritiska na Turčijo, da naj se bolj odločno vključi v "vojno proti terorju" in da naj v Irak pošlje svoje vojake, potem pa v Turčiji teroristi na lepem detonirajo dve sinagogi - in Turčija nenadoma postane bolj dovzetna. Dalje: Bush vse bolj skeptične Britance prepričuje, da sta "vojna proti terorju" in okupacija Iraka urgentni, potem pa na lepem teroristi v Turčiji detonirajo dve britanski poslopji - ha! In končno: Bush neuspešno poziva svet, da naj se mu pridruži v Iraku, potem pa začnejo v Iraku na lepem padati tudi Italijani, Španci, Japonci, Korejci in Kolumbijci, pretežno civilisti, električarji in diplomati - in nenadoma se svetu zazdi, da je okupacija Iraka v resnici "svetovna vojna". Če bi bili tako arogantni kot Bush, bi lahko rekli: realnost Bushu izpolnjuje "želje". Vraga, še celo Zahvalni dan so letos uvrstili na koledar le zato, da bi lahko Bush inkognito skočil v Irak in "presenetil" fante.

A to še ni vse. Naj vam zarolam flashback: ko so mediji najavili, da bodo objavili rezultate ponovnega štetja floridskih glasov, se je zgodil 11. september - na Svetovni trgovinski center sta se apokaliptično zrušili dve letali in z objavo rezultatov ni bilo nič. Prestavili so jo. Eksplozivna zgodba o ukradenih volitvah je patriotsko zgorela v Svetovnem trgovinskem centru. In ko so ameriški mediji dva meseca kasneje - 12. novembra - rezultate ponovnega štetja floridskih glasov vendarle objavili, se je na newyorški Queens zrušilo ameriško potniško letalo. Nesreča, ki so jo spočetka pripisovali teroristom in ki je povzročila nov val panike, je zgodbo o floridskem puču in čudnem štetju glasov pahnila v ozadje. Pozornost javnosti je bila drugje. Eksplozivna "zgodba stoletja" je patriotsko umrla v airbusu.

Invazija na Neverland

In zdaj je Bushu kot voda na mlin padel še Michael Jackson. Nova Jacksonova "pedofilska afera" je namreč v Ameriki povzročila pravo eksplozijo - in zasenčila vse ostale dogodke. Pozornost javnosti je dobesedno preusmerila - povsem drugam. Daleč stran od Busha in njegovih neuspehov. Tako kot kamen ve, koliko znaša gravitacija, je tudi "pedofilska afera" vedela, kdaj mora izbruhniti. Da je ta afera izbruhnila natanko novembra, se sliši kot kozmični vic. November je bil za Busha hudo črn. Prvič, umrlo je 79 ameriških vojakov - največ v enem mesecu doslej. Drugič, Američani so doživeli najhujši poraz - hkratno sestrelitev dveh črnih jastrebov (17 mrtvih). Tretjič, dokončno je postalo jasno, da se je iraški narodno osvobodilni boj razširil, da se je okupacija Iraka ponovno prelevila v vojno, da ima ta vojna tudi v regiji vse bolj pogubne posledice in da je morala ameriškim vojakom zelo padla. Četrtič, v kongresu se je nadaljevala preiskava o tem, kaj je Bush vedel pred 11. septembrom, ali bi lahko preprečil napad al-Kajde, zakaj je njegov obrambni sistem zatajil in zakaj je "uradna verzija" tako majava. In petič, Bushev mlajši brat Neil se je dramatično ločil, sam ločitveni postopek pa je na dan prinesel skrajno zoprne, eksplozivne detajle, med drugim tudi to, da je Neil, fanatični republikanec, ženi pobegnil s prijateljevo ženo, da je bil serijski prešuštnik, da so mu v Hongkongu in na Tajskem poslovni partnerji v sobo lifrali bejbe, "poslovna darila", ki jih je potem mirno tamanil, da je bil honorarni "svetovalec" kitajske firme, ki proizvaja polprevodnike, pa čeprav sam o polprevodnikih nima pojma (Bush pač!), in da je ameriškim firmam rihtal posle v Iraku (očitno via George!). November je bil mesec, ki bi ga Bush najraje retuširal ali pa vrgel s koledarja. Nič, kar se je dogajalo, mu ni bilo v čast. Ja, če ne bi bilo Michaela Jacksona, bi si ga moral Bush izmisliti.

Jacko je rešil Busha. Ni čudno: mediji so z zgodbo o "pedofilski aferi" preglasili vse Busheve neuspehe. Slike so bile bolj "šokantne" od tistih iz Iraka. Pazite: kakih 70 policajev izvede invazijo na Neverland, Jacksonov tematski ranč pri Santa Barbari. Iščejo in najdejo diskete, videokasete ter ljubezenska pisma in ljubezenske pesmi 12-letnemu dečku iz Los Angelesa, ki je svojemu terapevtu razkril, da ga je Jackson omamljal z vinom in uspavalnimi tabletami - in ga potem spolno nadlegoval. Jacko se dramatično vrne iz Las Vegasa. Policaji ga dramatično prepeljejo v Santa Barbaro. Prizori so postajali iz dneva v dan in iz ure v uro bolj telegenični. Jacko aretiran. Jacko v lisicah. Jacko pred policijsko postajo v Santa Barbari. Jackov "mug shot". Jacko Wacko. Jacko plača trimilijonsko kavcijo. Vzamejo mu potni list. Izpustijo ja. Jacko kaže znak za "peace".

Vsi se spomnijo na leto 1993, ko je Jacko "pedofilski" spor s 13-letnikom zgladil z multimilijonskim čekom. Eksperti razložijo, da do aretacije in kazenskega pregona tedaj ni prišlo zato, ker so Jacksonovi "specialisti" z različnimi metodami ustrahovali vse, ki so o tem kaj vedeli. Javni tožilec Tom Sneddon, hardcore republikanec, ki je Jacksona neuspešno preganjal že leta 1993, razkrije, da imajo tokrat "dovolj dokazov". S spletne strani Smoking Gun potegnejo tudi kobajagi "avtentično" štiristransko sodno izjavo, v kateri oni 13-letnik izpred desetih let popisuje, kako se je skupno spanje na različnih lokacijah "zlagoma spremenilo v fizični kontakt" in spolno teroriziranje. Jacko Wacko.

Vsi se spomnijo britanskega TV dokumentarca Living With Michael Jackson, v katerem je Jacko povedal, da je Peter Pan, da redno spi z dečki, da bi morali to početi vsi, da ni v tem nič seksualnega, da v otroškem obrazu vidi Boga in da bi skočil z balkona, če bi se nenadoma izkazalo, da na tem svetu ni več otrok. Kar je le razlog več za to, da se vsi spomnijo, kako je Jacko lani z balkona nekega berlinskega hotela razobešal svojega sina. Jacko pravi, da gre za zaroto - da vsakič, ko izda nov album ali pa nov video (tokrat greatest hits Number Ones), udarijo s kako obtožbo. Zvemo, da je mali, ki ga naj bi Jacko spolno nadlegoval, umiral za rakom in da je bila njegova "zadnja želja", da se sreča z Michaelom Jacksonom. Jacko ga je uslišal. Še več, plačal mu je zdravljenje, njegovi mami pa kupil avto in hišo. In glej, no, mali - "my rubba rubba friend", kot naj bi ga klical Jacko - je čudežno ozdravel. Jacko Wacko.

Vključijo se Jacksonovi uslužbenci in povejo, da je mati "žrtve" pohlepna (in na cracku), ker pa je Jacko ni več hotel finančno servisirati, mu je začela groziti s tabloidi in ga izsiljevati. Vključijo se Filipini, bolje rečeno, nekdanji menedžer Neverlanda: Jacko je "pedophile gay". Vključi se Latoya, Jacksonova sestra: Jacko ni pedofil. Vključi se Latoyin bivši mož: Jacko je pedofil. Vključi se Norveška: Jacko je skrivaj gostil tudi tri norveške dečke. Vključi se Jermaine, Jacksonov brat: to je zarota, to je linč, to je rasizem - policija mu je zadevo podtaknila! Polemiko o Iraku zamenja polemika o Michaelu Jacksonu, v katero se vključijo biografi, hagiografi, producenti, prijatelji, privatni detektivi, plastični kirurgi, fotografi, terapevti in vsemogoči eksperti za spolno nadlegovanje, ki celo predlagajo, da bi morali Jacksona podvreči "penilnemu pletizmografu", ki meri vzorce spolnih vzburjenj. Jacko Wacko.

Nadomestek za Busha

Jacko je Ameriko ostro polariziral: na eni strani so tisti, ki ga fanatično obožujejo in agresivno podpirajo, na drugi pa tisti, ki ga fanatično prezirajo in agresivno minirajo. Ali - ali. Vmesnih emocij ni. Jacko je Ameriko polariziral tako, kot jo je polariziral Bush. Za Busha velja isto: na eni strani so tisti, ki ga fanatično ljubijo, na drugi strani pa tisti, ki ga fanatično sovražijo. Ali - ali. Vmesnih emocij ni. Bolje rečeno: Jacko je nadomestek za Busha. Jacko je postal strelovod za tiste frustracije in strahove, ki bi jih nacija sicer usmerila na Busha. Ja, Jacko, ki izgleda zdaj kot E.T., zdaj kot Oscar Wilde, zdaj kot modni nonkonformist, zdaj kot nadrealistični hermafrodit, zdaj kot groteskna parodija 44-letnega moškega, ki hoče spet postati 12-letni otrok, je Busha nehote razbremenil krivde. In zakaj je nacija Busha tako zlahka zamenjala z Jacksonom? Iz preprostega razloga: ker se Jacko sijajno vklaplja v sliko, ki jo je začrtala retorika Busheve "vojne proti terorju". Le v enačbo namesto terorizma vstavite pedofilijo.

Samo pomislite: kdo je sprožil postopek proti Jacksonu? Prorepublikanski, hardcore bušistični javni tožilec. Kako se je začelo? Z invazijo na Neverland. Kaj žene javnega tožilca? Retaliacija - Jacko se mu je leta 1993 izmaknil. Kdo je Jacko? Človek, ki mu ne morejo več zaupati - pedofil, hja, spolni evildoer, Zlo. Tožilčev pohod je križarski - tako kot Bushev. Dobro vs. Zlo. Ja, tožilec je vlažni sen krščanske desnice - tako kot Bush. Pazite se čudnih, neobičajnih neznancev, so svarili bušiji - to so potencialni teroristi! Kakšen je Jacko? Točno - čuden, neobičajen, ekscentričen in "neznan". V času, ko Amerika ljudi sodi po videzu, je zrel za odstrel. Sploh pa, mar ni res, da obraze svojih otrok skriva za maskami in tančicami? Kako islamsko! In seveda, javni tožilec je samo omenil "goro dokazov", ki iz dneva v dan vse bolj spominja na Bushevo “goro dokazov” pred napadom na Irak, in nacija je že bila za vojno - ne da bi sploh videla, ali ti dokazi držijo vodo. Okej, boste rekli, ta "pedofilska afera" je le rimejk "pedofilske afere" iz leta 1993. Že, toda razlika je v tem, da so Jacksona zdaj aretirali - Ameriko je pač bolj strah, kot jo je bilo. Amerika je v vojni - in Jacko, deviantni grešnik, ustreza opisu terorista. Prijetje Michaela Jacksona izgleda kot pomembna zmaga v "vojni proti terorju", ki je čista banalizacija zgodovine: aretirajmo Sadama in Osamo, pa bo na svetu spet vse okej! Aretirajmo Jacksona, pa bo v Ameriki spet vse okej!

Amerika je bila ob aretaciji zgrožena in šokirana. Le zakaj? Prav Amerika mu je - tako kot Sadamu Huseinu in Osami bin Ladnu - pomagala, da je postal to, kar je: da je postal distanciran, da se je ločil od človeštva, da je ostal nezrel, da je ostal otročji, da je postal grotesken, da je postal ekscentričen, da se je dobro počutil le še na odru, da je izgubil stik z realnostjo, da je postal povsem odvisen od svoje artificielnosti, da je izgubil identiteto in da se je izgubil v Neverlandu. Jackson je bil produkt Reaganove revolucije, bolje rečeno, Reaganova Amerika ga je - tako kot Sadama in Osamo - gostila, podpirala in financirala: album Thriller je zrušil vse rekorde. Jacko je dobil kopico Grammyjev. Še huje, Jacko, megahit in bubblegum Reaganove revolucije, je Ameriki izpolnil vse želje, tudi tiste najbolj tihe, hja, celo tisto največjo - da bi postal bel. Mar si ni bela Amerika ves čas skrivaj želela le eno: da bi bil Jacko bel! Kot Elvis. Da potemtakem ne bi bil črnec. Da bi postal povsem sprejemljiv. Da bi prestopil. Da bi postal čisto "naš". In Jacko ni storil nič drugega kot to, da je Ameriki to veliko željo patriotsko izpolnil - zlagoma je mutiral v belca. Po vsaki plastični operaciji mu je v očeh pisalo: To delam za vas! Ne boste rekli, da je to počel iz prezira do svoje rase. Ne, to je počel zato, ker je hotel ugajati beli Ameriki. Za vsako ceno. Kot otrok. Hotel je biti konzumen.

In tudi ko je po vseh tistih transformacijah izgledal kot zombi iz Thrillerja, mu je v očeh še vedno pisalo: To je za vas! Michael Jackson pač ne bi bil Jacko, humanitarni narcis, če v tej svoji želji po ugajanju ne bi pretiraval. In ker je pretiraval, je postal preveč "drugačen" - in preveč "nevaren". Kar je bilo zanj pogubno: retorika Busheve "vojne proti terorju" je ustvarila moralni kontekst, v katerem je bilo treba nanj le še pokazati s prstom. Bolje rečeno, retorika Busheve "vojne proti terorju" je ustvarila moralni kontekst, v katerem je lahko Michael Jackson iz orožja za množično zabavo mutiral v orožje za množično uničevanje. Ko so ga aretirali, je le malo manjkalo, pa bi bušiji kriknili: evo, tu imate iraško orožje za množično uničevanje! Ironično: šele ko je Amerika videla Jacksonov "mug shot", šele ko je videla njegovo policijsko fotografijo, šele ko je skrajno desni republikanec nanj invazijsko, križarsko poslal trumo policajev, se ji je zazdel pošast. Definitivni wacko, frik, evildoer - ja, spolni terorist. In demonizaciji Michaela Jacksona na lepem ni bilo ne konca ne kraja.

Ni kaj, izgledalo je tako, kot da so bušiji, veliki nasprotniki črnskega entertainmenta, v Ameriki odprli novo fronto "vojne proti terorju". Še več, zazdelo se je, da so končno prijeli Sadama in Osamo. Jebeš Sadama, jebeš Osamo! Kdo ve, kje sta - Jacko pa je v lisicah! Bolje Jacko v roki kot Osama na strehi. Jacko je le nadomestek za Sadama in Osamo. Amerika je namesto Sadama in Osame aretirala Michaela Jacksona. Jacko Wacko je le kompenzacija za Busheve neuspehe. In za Bushevo nadlegovanje Iračanov - za Bushevo nadlegovanje iraških otrok. Lepo prosim: je kaj bolj srhljivega od tega? In lepo prosim: je kaj bolj srhljivega, arogantnega in perverznega od tega, da je Amerika, medtem ko so Bushevi fantje v Iraku pobili kopico otrok, za največjega terorista otrok razglasila Michaela Jacksona! In to še preden mu je krivdo sploh dokazala! Tisti otroci iz iraške Samare so dokazano mrtvi, zato se ne bodo mogli igrati z zelo popularno, izjemno dobro prodajano figurico Georgea W. Busha v pilotski opremi. Ja, Bush je postal igrača, s katero lahko spijo otroci.