Marihuana lahko, politika ne

Prepričani smo bili, da se je z osamosvojitvijo končalo tudi omejevanje javne besede. Celo zadnja leta naše skupne države Jugoslavije skoraj ni bilo več prepovedi tiskane besede. V samostojni Sloveniji ni bilo nobene takšne prepovedi. Sploh ne zaradi političnih idej. Kot kaže, pa se nam z vstopom v Evropsko unijo obetajo novi časi oziroma vrnitev starih.

Mladina je ob 60-letnici izhajanja med drugim pripravila razstavo 100 Mladininih naslovnic. Razstava je bila že na ogled v Ljubljani, Kopru, Novi Gorici. Od 27. februarja bo postavljena v Mariboru, kasneje še v Kranju, dogovarjamo se tudi za postavitev razstave na Dunaju. Veliko zanimanja je na območju nekdanje Jugoslavije. Ker je bila razstava zelo dobro obiskana in ker je na naslovnicah pravzaprav predstavljena najnovejša zgodovina Slovenije, zlasti v osamosvojitvenem času, so se na ministrstvu za informacijsko družbo, v uradu vlade za informiranje in v misiji pri Evropski uniji odločili, da bodo del razstave predstavili v evropski prestolnici Bruslju. Generalni direktorat Evropske komisije za informacijsko družbo (DG Information Society) v Bruslju je v svojih prostorih državam pristopnicam ponudil možnost predstavitve. Predstavitev Slovenije je potekala na DG InfSo od 19. januarja do 6. februarja 2004. Ker je razstavo odkupilo ministrstvo za zunanje zadeve in jo enkrat že postavilo, so se zanjo odločili tudi v uradu vlade za informiranje: "Predstavitev je bila zamišljena kot razstava, sestavljena iz prikaza sodobne slovenske kreativnosti, nekaterih elementov kulturne dediščine in predstavitve politične, gospodarske in kulturne zgodovine Slovenije, ilustrirane z izborom Mladininih naslovnic. Želeli smo sporočiti, da je Slovenija sodobna, mlada, kreativna in izvirna država," so povedali v uradu.

Vendar se je ob postavitvi zgodilo nekaj neprijetnega. Večji del Mladininih naslovnic so morali umakniti. Natančneje, od enaintridesetih je bilo lahko razstavljenih le šest izbranih. "Ob postavljanju razstave je vodstvo DG InfSo izrazilo nestrinjanje z nekaterimi Mladininimi naslovnicami z obrazložitvijo, da bi razstava utegnila prizadeti čustva obiskovalcev različnih narodnosti, ki morda ne bi takoj razumeli bistva razstave ali se ne bi poglabljali v sporočilo razstave," so še povedali v uradu za informiranje.

Kot smo izvedeli neuradno, je našo delegacijo to zelo presenetilo, saj je morala v enem dnevu poiskati drugo rešitev. Uradno pa smo izvedeli le, da so poleg razstavljenih šestih Mladininih naslovnic, ki niso bile prepovedane, pripravili petnajst kaširanih plakatov s fotografijami lepot Slovenije. Še več težav so pri naši misiji imeli, ker so že pripravili spremno besedilo, potem pa ga je bilo treba tako rekoč čez noč spremeniti.

Seveda smo evropske oblastnike povprašali, zakaj so morali prepovedati razstavo Mladininih naslovnic in ali tako ravnanje ne spominja na cenzuro, kakršno smo doživljali v preteklosti. Zvedeli smo, da je zamenjavo naslovnic zahteval sam generalni direktor DG Information Society (of the European Commission) Italijan Fabio Colosanti. Zakaj? "Razstava je imela dva namena - posredovati splošne informacije o Sloveniji, pa tudi podatke o dejavnostih, ki se odvijajo v Sloveniji in so zanimive za naš direktorat (razmere glede informacijske in komunikacijske tehnologije, raziskav in tako naprej)," je razložil gospod Colosani: "Odločitev, da bomo pokazali le nekaj naslovnic vaše revije, smo sprejeli predvsem iz naslednjega razloga: komisija kot mednarodna ustanova si skoraj ne more privoščiti, da bi razstavila podobe, na katerih so prikazani mednarodni in državni politiki ter politične razmere, ne da bi hkrati tudi pojasnila izvora podob in okoliščin, v katerih so nastale. Brez takšnih pojasnil bi tvegali, da bi si podobe kdo razlagal napačno, sploh ker se skozi prostore Komisije sprehodi veliko zunanjih obiskovalcev iz različnih držav. V kratkem času, ki je bil na razpolago za postavitev razstave, in zaradi prostorske omejenosti smo presodili, da nam ne bo uspelo poskrbeti za ustrezno ozadje glede naslovnic. Žal mi je, da se je obrnilo tako, in zagotavljam vam, da povsem razumem in spoštujem vlogo, ki jo je Mladina odigrala v času nedavnih sprememb v Sloveniji."

Kdo je cenzor?

Fabio Colosanti je postal generalni direktor za informacijsko družbo pri Evropski komisiji julija 2002. Leta 1946 rojeni Italijan je bil prej dve leti generalni direktor za podjetništvo pri Evropski komisiji. Colosanti je skoraj vso kariero preživel v različnih evropskih komisijah in odborih, začel pa je v podjetju Italcabel leta 1971. Danes je to podjetje del Telecoma Italie. Med drugim je bil celo namestnik vodje pisarne predsednika Evropske komisije Romana Prodija. Izobraževal se je na univerzi v Rimu in na Collegue of Europe v Bruslju. Kljub temu se mu cenzorske akcije ne zdijo sporne.

Kaj je bilo cenzurirano?

Seveda je najzanimivejše, kaj je tako zelo zmotilo generalnega direktorja Colosantija, čeprav bi lažje opisali, kaj ga ni zmotilo. Zanimivo, da je kar nekaj umaknjenih naslovnic iz časa, ko je bil pri nas na veliki sceni še komunizem. Čeprav je bila Mladina sredi in konec osemdesetih let še posebej pod drobnogledom javnih tožilcev, jih te naslovnice niso motile. Niti ena od razstavljenih naslovnic ni bila prepovedana v socialističnih oziroma komunističnih časih. Drugače pa je, ko se cenzure lotijo ljudje, ki nas bodo naučili, kaj je prava demokracija. Tako so prepovedali naslovnico iz leta 1987, ki je izšla dva dni pred dnevom republike, 29. novembrom. Na naslovnici je narisan spomenik z grbom SFRJ, okoli katerega so samo še zarjaveli in zaraščeni tanki. Ulice so opustošene. Naslednja, ki je bila prepovedana, je bila objavljena nekaj dni pred dnevom JLA, narisan pa je general, ki privija navadnemu vojaku vijak v čelado oziroma glavo. 27. maja 1988, torej ob dnevu mladosti, je izšla znamenita naslovnica, na kateri Tito z nožem reže zastavo nemškega rajha. Evropski politiki pa niso razumeli niti naslovnic, ki so nastajale v samostojni Sloveniji, kot so naslovnice z Miloševićem in Tuđmanom, ki sta obkrožena s smrtjo s kitarami, potem z Miloševićem in Tuđmanom, ki se poljubljata, in z jugožurom z vsemi takratnimi politiki, ki ga nevtralni opazovalci ne razumejo.

Če jih je zmotilo vse to, se ne moremo čuditi, ker so prepovedali tudi naslovnico z Osamo bin Ladnom in naslovnico, na kateri je Natov znak preoblikovan v nemško svastiko. Omenimo pa še, da se v Evropi ne navdušujejo niti nad slovenskimi zamislimi o prepovedi gradnje džamije, saj so prepovedali tudi naslovnico, na kateri je prečrtana džamija. Na koncu lahko uporabimo le znameniti stavek prvoborcev: "A smo se za to boril!?"