Zamenjava režima

Španci so po verižnem terorističnem napadu na madridske potniške vlake, v katerih je umrlo 200 ljudi, storili ravno obratno, kot so po verižnem terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center storili Američani.

Prvič, najprej so organizirali množične demonstracije - na ulice je prišlo na milijone ljudi. Sporočilo tega marša je bilo dvojno: po eni strani je šlo za protest proti terorizmu, nasilju in gnusnemu pokolu, po drugi strani pa za protest proti premjeju Aznarju, ki je kljub nasprotovanju večine Špancev - hej, 15. februarja 2003 se je protivojnih demonstracij udeležilo kar 10% Špancev! - podprl Bushevo invazijo na Irak, katere stranski efekt je bil verižni teroristični napad na madridske potniške vlake.

Drugič, dva dni kasneje, v nedeljo, so množično odšli na volitve in Aznarja odpoklicali, bolje rečeno - izvolili niso provojne Aznarjeve ljudske stranke, ampak protivojno Zapaterovo socialistično stranko. Hja, zamenjali so režim, kot bi rekel Bush, ki je 8. marca na vse pretege hvalil libijsko žensko, za katero se je izkazalo, da je moški.

In tretjič, Jose Luis Rodriguez Zapatero, zmagovalec in zelo verjetno novi španski premje, je naslednji dan napovedal, da se bo španska vojska do konca junija umaknila iz Iraka (jasno, razen če ne bodo v Iraku kontrole prevzeli Združeni narodi). Po njegovem je bil napad na Irak katastrofa, tako kot je tudi katastrofa sama okupacija Iraka. "Vojne ne moreš utemeljiti na lažeh."

Španci so reagirali dostojanstveno, patriotsko in ogorčeno, toda svojemu premjeju so dali jasno in nedvoumno vedeti, da je z zunanjo politiko hudo zamočil - in da je bilo njegovo navijanje za Busha kontraproduktivno, pogubno. Ko je prišel Aznar na volišče, so ga izžvižgali - in celo odrivali. Ko pa je hotel nagovoriti svoje volilce, so ga preglasili vzkliki "naši mrtvi, vaša vojna", "ne igrajte se z mrtvimi", "nismo hoteli vojne", "manipulator" in "lažnivec". Imel je prekratke noge. In Bush je izgubil ključnega zaveznika.

In zdaj: predstavljajte si, da bi 12. septembra 2001, dan po terorističnem napadu na Svetovni trgovinski center, tako reagirali Američani? Da bi torej storili to, kar so storili Španci. Da bi množično odšli na ulice in zahtevali odpoklic predsednika Busha, ker napada na Ameriko ni preprečil, ker je 11. septembra s svojo ekipo povsem zatajil, ker se je po terorističnem napadu cel dan panično skrival in ker je začel potem patriotski, ogorčeni in prestrašeni naciji recitirati svetopisemske psalme ter ji mesijansko zagotavljati, da je odslej v sveti vojni z absolutnim Zlom, čigar "iracionalno" dejanje - napad na "našo svobodo", na "našo demokracijo", na "naš način življenja" - nima nobene zveze z dejanji ameriške zunanje politike.

Z eno besedo, predstavljajte si, da bi Američani po 11. septembru storili dvoje: prvič, da bi rekli, okej, premislimo še enkrat to našo zunanjo politiko (naš intervencionizem, naše servisiranje mračnih režimov, naš imperializem, našo verzijo globalizacije), in drugič, da Osame bin Ladna ne bi razglasili za nadnaravno, nepojmljivo, satanistično Zlo, ki ga lahko "zgrabi" le krščanski križar, posvečen v vse najbolj skrivnostne tolmune Svetega pisma, ampak za povsem navadnega, banalnega, tuzemskega zločinca, ki ga naj zgrabijo FBI, Interpol, Europol in podobni organi pregona. Toda ne - bin Ladna so morali razglasiti za Antikrista, da bi lahko Bush izgledal kot Bog. Nikar namreč ne pozabite, da je Bush pred 11. septembrom izgledal le kot politični vic - da bi sploh dokazali, da obstaja, so morali po 11. septembru dokazati, da je v direktnem kontaktu z Bogom. Bushev evangelij je potreboval apokaliptično, nadnaravno pošast, ki to, kar počne, počne brez razloga - oz. ki to, kar počne, počne le zato, ker je evil, zgolj evil in nič drugega kot evil.

Španci so seveda to bushevsko logiko obrnili na glavo, bolje rečeno, logiko sodobnega soočanja s terorizmom so postavili na noge. Z multimilijonskim protestnim shodom in posledičnim rušenjem Aznarja so hoteli reči: to, kar se je zgodilo v Madridu, je gnusno in tragično, toda ni se zgodilo brez razloga - to, kar se je zgodilo v Madridu, je v direktni vzročni povezavi s tem, kar se dogaja v Iraku. Španci so opozarjali, da je napad na Madrid retaliacija za njihovo sodelovanje z Ameriko oz. da je "Aznar s svojim podpiranjem iraške vojne Španijo spremenil v tarčo islamskih ekstremistov". Špansko sodelovanje pri invaziji na Irak je bila "totalna napaka", kot je poudaril Zapatero, ki pa je obenem kljub temu napovedal oster boj proti terorizmu - za začetek bo špansko vojsko umaknil iz Iraka. Španci so torej uvideli to, česar Bush po 11. septembru ni hotel priznati - da je zahodni avanturizem v islamskem svetu vse hujše izzivanje islamskega sveta in da terorizem ni več zgolj nekaj "iracionalnega". Še več, prav španski primer dokazuje, da terorizem vse bolj postaja tudi oblika komuniciranja in celo pogajanja: rečeno cinično, teroristi so z napadom na madridske vlake po eni strani "odstavili" premjeja, ki je podprl Bushevo invazijo na Irak, po drugi strani pa so "dosegli" umik španske vojske iz Iraka. Zapatero sicer ni rekel, okej, čas je, da se začnemo s teroristi pogajati, toda ko so prijeli serijo osumljencev, med katerimi je bila večina Maročanov, tudi ni rekel - okej, zdaj pa napadimo Maroko. Ne, ni sejal paranoje.

Zato se lahko le vprašate: kaj če bi Bush po 11. septembru "retaliacijo" (invazijo na Afganistan) in "preventivni udarec" (invazijo na Irak) odpovedal? Bi bil svet drugačen? Vsekakor. Bi bin Laden preživel? Malo verjetno. Bi preživel Bush? Tudi malo verjetno. Zakaj? Težko bi namreč preživel vprašanje: gospod predsednik, kako to, da niste preprečili napada na Ameriko? Jasno, tudi mnogih zoprnih podvprašanj ne bi preživel. In ja, če bi na vprašanja, zakaj je njegova ekipa 11. septembra povsem zatajila, odgovarjal tako neprepričljivo in mistično kot danes, bi morda sledil tudi impičment. Sploh pa, svet se ne bi ukvarjal z Bushevo norostjo, ampak z bin Ladnom. In iskreno rečeno, tudi sam Bush, če bi seveda impičment slučajno preživel, bi se ukvarjal z bin Ladnom, ne pa s Sadamom Huseinom. Če Bush ne bi reagiral tako, kot je reagiral, bi bila "vojna proti terorju" stvar celega sveta - protiteroristična koalicija se ne bi tako razrahljala in tako rekoč izdihnila, Amerika ne bi izgubila ključnih zaveznic in kredibilnosti, terorizem pa bi bil bolj ranljiv in premagljiv, kot je, heh, še zlasti če vsi skupaj ne bi pozabili, da je mogoče "vojno proti terorju" dobiti tudi z drugačno politiko do Bližnjega vzhoda, s samokritično revizijo imperializma, naftnega kolonializma in globalizacije. In seveda - če bi Bush po 11. septembru 2001 ravnal drugače, se 11. marec 2004 morda sploh ne bi zgodil. Ali kot je dahnil Howard Dean: "Predsednik je našo vojsko zvlekel v Irak, kar je očitno vplivalo na smrt 200 Špancev." Konsekvence Bushevega imperializma so vse hujše. Svet je zdaj definitivno bolj nevaren kot pred napadom na Irak. Busheva krilatica, da je svet po prijetju Sadama Huseina bolj varen kot prej, ne drži.

Anti-Bush & bušizacija Evrope

Gotovo se spomnite, da so Američani Bushevo administracijo obtožili prikrivanja. Očitali so ji, da je pred 11. septembrom vedela več, kot je rekla, da ve. Tudi Španci so Aznarjevo administracijo takoj po 11. marcu obtožili prikrivanja. Aznar in njegovi so namreč sporočili, da je napad na Madrid delo Ete, baskovske separatistične organizacije. In to špekulacijo so potem gnali z vso silo - kategorično. Ta verzija jim je pač najbolj ustrezala. Za al-Kajdo niso hoteli slišati. Še več, španski zunanji minister je takoj po napadu na madridske vlake vsem svojim ambasadorjem zabičal: "Ob vsaki priložnosti potrdite, da je za napad odgovorna Eta." Če bi se slučajno izkazalo, da je napad na Madrid delo al-Kajde, bi bilo to za Aznarja pogubno, saj bi bilo celo Marsovcu v hipu jasno, da je to le povračilo za imperialistični imperializem, ki so mu Španci itak nasprotovali. Aznarjevemu priznanju, ja, to je delo al-Kajde, bi sledila replika, vidiš, rekli smo ti! Zato je Aznar vztrajal, da je Eta.

In zdaj pazite: Eta je vpletenost v verižni atentat odločno zanikala... eksperti so poudarjali, da je to "delo" brez podpisa Ete in da Eta ne cilja civilistov (le vladne predstavnike, vojake, policaje, civilisti so kvečjemu "kolateralna škoda")... v nekem kombiju so našli detonatorje in posnetke "svetih" verzov... neka islamska "brigada" je skušala v imenu al-Kajde prevzeti odgovornost za napad... za Jamala Zougama, enega izmed priprtih Maročanov, se je izkazalo, da je sodelavec Imada Yarkasa, člana al-Kajde, ki je zaprt v Španiji in ki naj bi sodeloval pri načrtovanju napada na Svetovni trgovinski center... v smetnjaku so našli videokaseto, na kateri Abu Dujan al Afghani, "vojaški tiskovni predstavnik al-Kajde za Evropo", prizna, da je bil napad na Madrid delo al-Kajde in da se je al-Kajda s tem Španiji maščevala za "kolaboriranje z Bushem" - toda Aznar se je še naprej sprenevedal, češ da za tem stoji Eta... ee, da Ete še vedno ni mogoče izključiti... ee, da Eta ostaja osumljenec št. 1... in tako dalje. Je pa Aznarju na pomoč priskočila Busheva administracija.

Problem je bil le v tem, da bušijem ni ustrezala niti prva niti druga verzija. Če bi se izkazalo, da je bil napad delo Ete, bi bilo to za bušije slabo - bušiji pač ne bi mogli reči, glejte, al-Kajda sovraži tudi vas, Evropejce, zato je čas, da se nam pridružite. In če bi se izkazalo, da je bil napad delo al-Kajde, bi bilo to za bušije prav tako slabo - ker bi bilo to politično slabo za njihovega "kolaboranta", Aznarja. Bušiji so Aznarja podpirali, dokler se je dalo ("ni še jasno"... "ne moremo še reči, da je al-Kajda"... "prezgodaj je še, da bi lahko rekli, ali je to delo al-Kajde", je mencal zunanji minister Colin Powell), toda potem so očitno ugotovili, da jim najbolj ustreza tretja verzija. Specifično: obrambni minister Donald Rumsfeld je hitro posvaril, da je verjetno prišlo do povezave med različnimi ekstremističnimi skupinami. Aha: Eta je povezana z al-Kajdo. Link! Ta verzija je bušijem najbolj ustrezala. Iz dveh razlogov: prvič, ker ni škodila njihovemu velikemu zavezniku, Aznarju (Eta ostane v teroristični enačbi!), in drugič, ker je bila to lepa priložnost za rehabilitacijo "magičnega" bušističnega izraza "linked to al-Qaeda". Ko hočejo bušiji sejati strah in paranojo, bodisi doma ali pa v inozemstvu, vedno rečejo, da je ta ali ona oseba - ali pa ta ali ona organizacija, oh, ali pa ta ali ona država - povezana z al-Kajdo ("teroristično internacionalo", nadomestkom "komunistične internacionale"). Hja, ta izraz ustavi promet, toda vode ne drži. Le spomnite se: bušiji so trdili, da je Irak povezan z al-Kajdo. Izkazalo se je, da ni, toda bušiji so vztrajali. Tako kot so vztrajali, da je z al-Kajdo povezana filipinska teroristična organizacija Abu Sayyaf, pa četudi so insiderji - in celo sama filipinska predsednica - poudarjali, da to že nekaj let ni res. Pa kaj! Bušiji so mirno nadaljevali in z al-Kajdo zlinkali še čečenske upornike v Gruziji, Sirijo, Iran in tudi Abuja Musaba al-Zarqawija, šefa organizacije al-Tawhid, pa čeravno naj bi šlo v resnici za rivalski organizaciji in čeravno ni jasno, ali je fantomski Zarqawi sploh še živ - po nekaterih pričevanjih je že davno mrtev, po nekaterih je zaprt v Iranu, po nekaterih pa je brez ene noge.

Nič, španska tragedija se je zdela bušijem - ob prvi obletnici napada na Irak - idealni poligon za testiranje in proliferacijo horror fraze "linked to al-Qaeda". Da smo prav te dni izvedeli, da so nekateri člani Busheve administracije - na čelu z Rumsfeldom! - po 11. septembru kolekcionarsko "spravili" koščke razbitin letala, ki je treščilo na Pentagon (kar je, če malce bolje pomislite, odvratno), ne preseneča, kakor tudi ne preseneča, da je Bush v svoje predvolilne spote vključil posnetke razbitin Svetovnega trgovinskega centra (kar je, če malce bolje pomislite, perverzno). Aznar je imel premalo časa, da bi z madridsko tragedijo opravičil špansko vojaško intervencijo v Iraku, okupacijo Iraka in svoje buširanje. A po drugi strani, heh, skrajno ironično - prav Arnald Otegi, šef prepovedane stranke Batasuna, političnega krila Ete, ga je že zdavnaj posvaril, da je s svojim navijanjem za Bushevo invazijo na Irak samo Španijo spremenil v potencialno tarčo al-Kajde. Okej, ali pa kakega njenega linka.

Busha torej dejstvo, da je al-Kajda odprla tudi evropsko fronto, ne bo kaj prida razbremenilo, je pa res, da je napad na Madrid naelektril - in verjetno pospešil - dva druga procesa:

Prvič, konsolidacijo EU oz. vračanje Španije v EU. Ne pozabite, da je Španija zaradi svojega buširanja obvisela med Ameriko in EU, kar je bilo zoprno - Španija je skušala po eni strani zaščititi svoje transatlantske posle, recimo svoje investicije v latinski Ameriki, zato ji je aliansa z Bushem, zelo ustrezala, po drugi strani pa si ni mogla privoščiti, da bi izvisela v EU, navsezadnje, ločitev od "novih evropskih tokov" bi jo lahko pokopala in butnila v tekmo z "novo Evropo" (Slovenija itd.).

In drugič, zategovanje meja EU. Podton združevanja Evrope se že ves čas glasi: kako EU čim bolj zapreti? Kako gibanje čim bolj omejiti? Kako ljudi čim bolj kontrolirati? Točno, Bruselj je potreboval le še dobro pretvezo, da meje EU zategne. Da "Združeno Evropo" zapre. Da omeji gibanje "alienov". Potreboval je torej tragični dogodek, ki bi legitimiral omejevanje pravic in svobode... ee, "strategijo napetosti", kot so temu v sedemdesetih rekli v Italiji. Zato ne čudi, da smo takoj po španski tragediji - še posebej iz ust Tonyja Blaira - slišali vse tipične bušizme: "napadena je svoboda", "napadena je demokracija", "gre za nov tip vojne". Slišali pa smo tudi, da se je začela "al-kajdizacija" Evrope. Vprašanje je le: ali to pomeni, da se je začela tudi bušizacija Evrope?

Evropski liderji so sicer ponavljali, "vidite, vsi smo ranljivi", "nobena dežela ni imuna", toda to je le blef. Drži, ranljivi smo, toda še bolj smo ranljivi, če vojake pošiljamo v Afganistan. Kot so po madridski tragediji opozorili Španci: vojna ni odgovor na terorizem. Ne, vojna ne ustavi terorizma - prej narobe, naredi ga še bolj kreativnega. Zato Sloveniji želim čimprejšnjo vrnitev vojakov iz Afganistana.