Med Severno Korejo in Italijo

Avgusta lani je londonski World Markets Research Center - Center za raziskavo svetovnih trgov - objavil seznam, na katerem so države sveta razvrščene glede na teroristično tveganje. Londonski analitiki so Slovenijo uvrstili na ekstremno mesto. Skupaj z Andoro, Liechensteinom in Belorusijo je Slovenija uvrščena na samo dno lestvice, na 181. mesto. Čisto čisto na dnu, točko pod Slovenijo, je Severna Koreja. Analitiki so torej Slovenijo razglasili za deželo, v kateri obstaja morda najmanjše tveganje za izvedbo terorističnega napada. Hkrati pa so jo postavili v družbo dveh žepnih državic (Andore in Liechensteina) ter dveh avtoritarnih režimov (Belorusije in Severne Koreje). Na vrhu seznama, v deseterici najbolj tveganih držav so Kolumbija, Izrael, Pakistan, ZDA, Filipini, Afganistan, Indonezija, Irak, Indija, Sri Lanka ter Velika Britanija.

Avgusta lani je bila Španija uvrščena na 19. mesto; družbo ji je delala Saudska Arabija. Francija, denimo, je bila uvrščena na 23. mesto, Nemčija pa na 41. Madžarska je bila bolj pri dnu, na 157. mestu. Poljska se je kvalificirala v prvo stoterico, na 82. mesto.

Je to, da smo primerljivi s Severno Korejo, deželo, v katero še James Bond penetrira z največjo muko, kompliment ali kritika? Je nočna mora lokalnih turističnih delavcev, da smo premalo prepoznavni, prinesla pozitivne učinke pri globalnih terorističnih delavcih? Ali velja naslednja teorija: če smo premalo prepoznavni za turiste, smo premalo prepoznavni tudi za teroriste? Je travma slabe prepoznavnosti končno prinesla tudi nekaj pozitivnega? In predvsem: je ocena, da je po mnenju londonskih analitikov le obskurno zaprta Severna Koreja bolj imuna pred terorizmom kot Slovenija, sploh verjetna?

Recimo takole: Al Kaida je v Evropo vstopila novembra lani, ko sta bila v Carigradu napadena britanski konzulat in sedež banke HSBC. Štiri mesece kasneje je Al Kaida udarila na drugem koncu celine. In če koga mika igračkanje z geografijo in geometrijo, lahko nariše črto med Madridom in Carigradom ter se ob tem vpraša, ali bo Rim, mesto, ki ga izrisana črta seka, naslednje. Kljub pregovoru, da vse poti vodijo v Rim, velja dodati, da ena bolj logičnih poti proti Rimu vodi prek Slovenije. Ko je bil slovenski obrambni minister dr. Grizold prejšnji teden na obisku v Rimu, sta s prvim človekom italijanske obrambe govorila tudi o terorizmu. Italijanske varnostne službe so namreč prepričane, da teroristične celice k njim prihajajo prek Balkana. Na svetovni lestvici tveganih dežel smo torej prvi sosed obskurno zaprte in menda na terorizem imune Severne Koreje. V realnem svetu smo pa prvi sosed dežele, ki premore bogato zgodovino levega in desnega terorizma. Zaradi terenskega angažmaja v Iraku pa je Italija tudi verjetna tarča islamskega terorizma.

Kaj pa sicer? Enciklopedična definicija terorizma govori o tem, da je imela Slovenija nekaj težav s terorizmom v devetdesetih letih, ko so po osamosvojitveni vojni pripadniki odhajajoče JLA podtaknili eksploziv pod par daljnovodov. Ta definicija navaja še bombne napade na predstavnike oblasti, ki so se odvijali v devetdesetih. Recimo: oseba, povezana s kriminalnim podzemljem, je na vrtna vrata hiše, v kateri je živel mariborski sodnik, pritrdila bombo, ta pa je poškodovala sodnikovo soprogo. Vendar ti dogodki najbrž niso vplivali na odločitev londonskih analitikov, da Slovenijo uvrstijo med države, ki so najbolj varne pred terorističnimi napadi.

Kaj pa bi lahko v resnici vplivalo na varnost države? ZDA z zaveznicami so pred natanko letom dni napadla Irak, ameriška administracija pa je ob tem zvarila nekakšno koalicijo, ki so jo pesniško poimenovali "coalition of the willing". "Koalicija voljnih" ni organizirala slovesnega podpisovanja koalicijske pogodbe, zato nikoli ni bilo povsem jasno, katere države so članice "koalicije voljnih". Ameriška administracija je občasno na seznam "voljnih" uvrščala tudi Slovenijo, slovenska vlada pa je podatek o "voljnosti" skrajno zadržano demantirala. Slovenija je s tem, ko se je februarja lani priključila podpisnicam Vilenske deklaracije, pristala na laž o obstoju množičnega orožja, ki naj bi ga skrival iraški režim. Laž, ki jo je "kupila" tudi Slovenija, pa je bila alibi za okupacijo Iraka. Mimogrede: beseda Al Kaida izvorno označuje računalniško bazo podatkov. Osama bin Laden je namreč v računalnik vnašal podatke o ljudeh, s katerimi je imel stike v osemdesetih letih, ko se je mudžahidsko odporniško gibanje v Afganistanu ob izdatni asistenci CIE borilo proti Sovjetom. In če je Al Kaida nekakšen imenik, baza podatkov, bi bilo nenavadno, če računalniki terorističnega omrežja ne bi shranili imen držav, ki so tako ali drugače sodelovale v "koaliciji voljnih". Kot rečeno: Slovenija pri sami okupaciji Iraka ni sodelovala, vendar je s tem, ko je "kupila" laž o obstoju orožja za množično uničevanje, požegnala lažni alibi okupacijskih sil. Zdi se, da londonski analitiki temu dejstvu ne pripisujejo omembe vrednega pomena. Ker teroristične organizacije poganja drugačen tip racionalnosti, je težko ugibati, koliko minus točk so v knjigovodstvu terorističnih omrežij pripisali Sloveniji, ker se je odločila za polovični angažma v "koaliciji voljnih". V "koaliciji voljnih" je sodelovalo prek petdeset držav, na najširšem seznamu "voljnih" pa je tudi Slovenija. Španska vlada pa je bila med prvimi in največjimi delničarkami "koalicije". Od držav iz "nove Evrope" je najbolj "voljno" ravnala Poljska.

Drugi dogodek, ki bi lahko vplival na knjigovodske postavke v rubriki Slovenija, je dejstvo, da je vlada v Afganistan poslala poldrugi ducat vojakov. Operacijo v Afganistanu so sicer odobrili Združeni narodi, nosilni del pa izvajajo enote Nata. Glede na to, da ima akcija mandat Združenih narodov, ima določeno mednarodno legitimnost. Vprašanje pa je, koliko časa bodo legitimnost priznavale vse strani. Konec koncev, v Bagdadu je v zrak letel sedež Združenih narodov.

Se je v Sloveniji zgodilo še kaj, kar bi lahko vplivalo na njeno bilanco v knjigovodstvu Al Kaide? Ima Slovenija po kakšnem naključju z Al Kaido še kakšne neporavnane račune? Vprašanje se zdi hipotetično, a ni. Na začetku devetdesetih let, ko se je zavezništvo med Osamo bin Ladnom in CIO, ki je bilo sklenjeno v času afganistanskega upora, iztekalo, je bin Laden živel v Sudanu. Pred osmimi leti je Washington Post poročal, da je bin Laden sofinanciral organizacijo Third World Relief Agency. Ta organizacija, ki je funkcionirala kot nekakšna fundacija, pa je financirala več deset-tonski tovor kitajskih pušk in drugega pehotnega orožja, ki je prek Sudana septembra 1992 pripotoval do mariborskega letališča. Tovor bi od tam moral odpotovati v Bosno, a se je zaradi razmer na Hrvaškem ustavil. Slovensko obrambno ministrstvo pa je poleti 1993 tovor spektakularno "odkrilo".