Smrt v Gazi

"Vojna proti terorju" postaja vse bolj tragična, vse bolj pogubna - in tudi vse bolj obešenjaška. Ko so izraelski helikopterji prejšnji teden divje zraketirali in raztreščili 67-letnega šejka Ahmeda Jasina, "duhovnega vodjo palestinske militantne organizacije Hamas" (islamskega odporniškega gibanja), sicer tetraplegika, prikovanega na invalidski voziček, nikomur ni šlo na smeh - niti tedaj, ko je neki izraelski oficial na TV mreži Fox News rekel, da je Jasin izgledal kot "Mati Tereza", v resnici pa je bil "angel smrti". Atentat na šejka Jasina je ultimativna farsa "vojne proti terorju". Šejk namreč ni bil le tetraplegik, prikovan na invalidski voziček, ampak je bil tudi slep in napol gluh. Če bi Izraelci hoteli, bi ga lahko prijeli - in to kadarkoli. Ne bi jim mogel zbežati. Bolje rečeno: če je bil "kriv", bi lahko proti njemu vložili obtožnico... če bi vložili obtožnico, bi mu lahko sodili... in če bi mu dokazali "krivdo", bi ga lahko obsodili - vedeli so, kje je. Ves čas. Vedno. Bil je javna oseba. In kot rečeno - ne bi jim mogel zbežati. Nikoli ni bežal.

Toda izraelski premje Ariel Šaron je sklenil, da bo šejku sodil brez sojenja. To zunajsodno eksekucijo - to brutalno kršitev mednarodnega prava - so odločno in ostro obsodili vsi, tudi Evropska unija, Združeni narodi in Kanada, hej, celo britanski jastreb, zunanji minister Jack Straw (atentat na Jasina je "nesprejemljiv, neopravčljiv"), le bušiji so oklevali in se sprenevedali, potem pa vendarle izdavili: "Zaradi incidenta, ki se je zgodil v Gazi, smo zelo zaskrbljeni." Zaskrbljeni? Je to vse, kar jim ob tem pade na pamet? Morali bi ponoreti! Pobesneti! Še več - Šarona bi morali brcniti v rit! Lepo prosim - mar ni likvidacija šejka Jasina, palestinskega nacionalnega junaka (in zdaj verjetno mučenika), ne le ogrozila, ampak dokončno spodkopala, iztirila in pokopala Road Map, mirovni načrt, ki ga je prav Bush nosil kot svetinjo?!

Zato ne preseneča, da je Busheva administracija takoj zanikala, da je vnaprej vedela, da Izrael pripravlja atentat na Jasina. Ergo: Bush spet ni nič vedel. In tudi CIA, State Department in svetovalka za nacionalno varnost spet niso nič vedeli. Saj veste, Šaron, veliki prijatelj Bushevih jastrebov (Paul Wolfovitz, Richard Perle ipd.), je to naredil kar na lastno pest, brez ameriškega soglasja, tako rekoč pod pultom - za ameriškim hrbtom. Bušiji torej niso nič vedeli, pa četudi je izraelski zunanji minister Silvan Šalom prav zdaj na turneji po Ameriki... pa četudi je posebej opozoril, da je podpredsedniku Dicku Cheneyju predložil dokaze o Jasinovi direktni vpletenosti v samomorilske napade v Izraelu... četudi je Condi Rice poudarila, da je bil "šejk Jasin, vsaj tako mislimo, osebno vpleten v teroristična načrtovanja"... in četudi so probushevski komentatorji in kolumnisti hitro oznanili, da je bila likvidacija upravičena, ker da je bil Jasin "Osama bin Laden palestinskega terorizma" (ha, tako kot so Američani v osemdesetih podpirali bin Ladna, so Izraelci v osemdesetih podpirali Jasina in ga izkoriščali za protiutež precej bolj sekularni Arafatovi Palestinski osvobodilni organizaciji). Kaj to pomeni: da bušiji niso nič vedeli, da pa obenem niso imeli nič proti? Da so atentat de facto blagoslovili, potem pa ob misli na to, kar se je zgodilo v Španiji, vključno z zamenjavo režima, ki je sledila retaliacijski seriji bombnih atentatov (tudi Hamas je Ameriki zdaj prvič zagrozil z retaliacijo), za vsak primer raje izrazili "zaskrbljenost"?

Zadnji odcep pred Arafatom

Da regija živi v kataklizmični napetosti, da je ujeta v začarani krog nasilja in retaliacij in da je že nekaj časa - od začetka iraške vojne - na robu eskalacije, vedo tudi Marsovci, zato Šaron ne more reči, da ni vedel, kakšne bodo posledice atentata na Jasina. Hej, še celo Avi Dichter, šef izraelske obveščevalne službe Šin Bet, mu je atentat odsvetoval, ker da bo s tem naelektril samomorilske napade, samo regijo pa le še bolj destabiliziral. Kot da to kaj pomeni - Šaron dobro ve, kaj počne. Zadnje mesece je dal, hja, kot sodnik, porotnik in eksekutor v eni osebi, likvidirati kopico komandantov in političnih liderjev različnih palestinskih militantnih organizacij, toda po vsaki taki likvidaciji je sledila palestinska retaliacija - hud samomorilski napad, ki je vzel kopico izraelskih življenj. Šarona ta neznosna simetrija retaliacij ne moti. Le zakaj - vlada lahko le z vojno, le z ekstremno krizo, le z obsednim stanjem. Kot Bush. Mirovni proces ni zanj. In Road Map tudi ne. Če ni vojne, ni mandata. Če ljudje ne živijo v strahu, ga ne izvolijo. Šaron z golobico na rami je tako nemogoč kot Ahil s smodnikom. In ker je Izraelce zadnje mesece "aklimatiziral" na logiko retaliacij, je bil čas, da vrže v višjo prestavo - da torej sklati šejka Jasina. Z eno besedo: Šaron je namerno in načrtno destabiliziral regijo.

Zdaj se seveda vprašate: le zakaj bi hotel Šaron še bolj destabilizirati regijo? Le zakaj bi z atentatom na tako pomembno in tako kultno palestinsko figuro, kot je bil šejk Jasin, še dodatno izzival Palestince in napenjal intifado? Le zakaj bi storil to, kar je storil, če je vedel, da bo s tem le še stopnjeval palestinsko-izraelsko klavnico, mučeniški kaos in samomorilski bes Hamasa? Odgovor je preprost: Šaronu, arhitektu Velikega Izraela (zid, aneksiranje večine Zahodnega brega, totalna aparthajdizacija Palestincev ipd.), očitno ustreza strategija napetosti - in stopnjevanje napetosti, stopnjevanje kaosa, totalna eskalacija, popolna destabilizacija regije. Z razlogom, huh: če bo regija povsem destabilizirana in povsem kaotična, bo imel dobro pretvezo za veliki obračun, za "poslednjo sodbo"... ee, za likvidacijo Nobelovca in svojega starega, večnega, neuničljivega sovražnika - Jaserja Arafata. Ergo: Jasin je bil le sredstvo - cilj je Arafat. Ne pozabite namreč, da Šaron lani ameriškega soglasja za likvidacijo Arafata ni dobil - in kot kaže, ga še vedno nima. Zato mora zdaj ustvariti klimo, v kateri se bo zdela likvidacija Arafata kredibilna in opravičljiva - vsaj Bushu, se razume. S tem, ko je dal islamskega klerika - šejka Jasina - likvidirati pri vračanju iz mošeje, je izraelsko-palestinski konflikt resda pahnil v domeno "verske vojne", pa kaj - to ga očitno ne briga. Hej, Bush to počne ves čas.

Šaron le kopira Bushevo "doktrino". Bolje rečeno - Šaron izkorišča Bushevo zavetrje, "moralni kontekst" Busheve "vojne proti terorju". Da je začel ciljati visoke, vodilne, elitne palestinske glave, zato ne preseneča - hja, to že ves čas počne tudi Bush. Kot ste opazili, se Bušiji stalno hvalijo, da so prijeli ali pa likvidirali tega ali onega vodilnega člana al-Kajde, okej, ali pa kakega vodilnega člana "teroristične organizacije", ki da je povezana z al-Kajdo. In vedno poudarijo, da je šlo za zelo pomembnega, ključnega, vitalnega, centralnega komandanta al-Kajde, za samo špico teroristične hierarhije. Bušiji hočejo vedno znova reči: vidite, al-Kajdo smo zadeli v srce! V center! Pri tem seveda ne opazijo, da so se ujeli v isto past kot evropski teroristi (recimo Rdeče brigade), ki so v sedemdesetih ugrabljali in pobijali direktorje bank in korporacij, misleč, da bodo s tem multinacionalni kapitalizem zadeli v srce. Iz tega ni bilo nič, hočem reči, nič niso spremenili - ubitega ali pa ugrabljenega direktorja je zamenjal nekdo drug, pač vojščak korporacije. Hierarhija korporacije se ni zrušila. Multinacionalni kapitalizem tudi ne. Al-Kajda, Hamas in sorodne organizacije delujejo po istem principu kot zahodne korporacije, kot vojska in kot mrežni marketing - ne moreš jih zadeti v srce, ker je v njih vsakdo zamenljiv. Navsezadnje: se je kaj spremenilo, ko so bušiji likvidirali vse tiste karizmatične frajerje al-Kajde? Ne. Je svet zdaj bolj varen kot prej? Ne. Je po aretaciji Sadama Huseina kaj bolje? Ne. Bo kaj bolje po aretaciji ali pa likvidaciji al-Zarkavija, al-Zavahirija, bin Ladna in Arafata? Ne. Ker ni razloga - pogoji, v katerih je nastal val džihadskega "terorizma", ki se zdaj razliva po celem svetu, se namreč še vedno niso čisto nič spremenili. Ameriške vojaške baze so še vedno tam, kjer so bile. Izraelske tudi.