Avstrijski stampedo

Kaj je zadnje mesece najbolj značilno za slovenski bančni trg, kjer deluje 20 bank? Poleg nižanja obrestnih mer to, da zdaj dogajanje na bančnem trgu narekujejo avstrijske banke. Te so (BA CA, Krekova banka, Hypo Alpe-Adria-Bank, Ljudska banka in Kaerntner Sparkasse) v zadnjem letu svoj tržni delež povečale za 2,3 odstotne točke, to je skoraj toliko, kolikor sta pri tržnem deležu izgubili največji slovenski banki NLB in NKBM - 2,5 odstotne točke. To se pozna tudi pri bilančni vsoti, ki so jo vse banke (razen banke SIB v likvidaciji) sicer povečale. Bilančna vsota slovenskih bank je tako konec lanskega leta znašala 5,03 bilijona tolarjev, kar je 477 milijard tolarjev več kot konec leta 2002. Toda najhitrejšo rast so imele prav avstrijske banke. Pet avstrijskih bank je lani bilančno vsoto povečalo kar za več kot 150 milijard tolarjev, to pomeni, da tretjina povečanja bilančne vsote vseh 20 bank odpade na pet avstrijskih.

Prvi razlog so seveda cenejša posojila podjetjem, kar je tudi domače banke prisililo k zniževanju obrestnih mer. Drugi razlog je precejšnja majhnost teh bank, zaradi česar so bolj okretne in dojemljivejše za spremembe in se jim tudi hitreje prilagajajo. Tako ima največja avstrijska banka v Sloveniji BA CA "samo" 4,6-odstotni tržni delež, njena bilančna vsota pa je konec lanskega leta znašala skoraj 230 milijard tolarjev. Toda rast je bila v primerjavi z letom 2002 neverjetna. Svoj tržni delež je namreč povečala za 0,7 odstotne točke, bilančno vsoto pa za skoraj 55 milijard tolarjev, kar je pomenilo 37-odstotno rast bilančne vsote.

Avstrijske banke so se specializirale za poslovanje z manjšimi in s srednje velikimi podjetji, ki so tudi drugod po svetu najhitreje rastoča podjetja - gazele. Te zagotavljajo hitro rast tudi bankam, saj znaša delež poslovanja z nebančnim sektorjem prek 70 odstotkov, hkrati pa pri poslovanju izbirajo dobra podjetja, ki imajo glede na svetovne trende možnosti velike in hitre rasti, zato je večina komitentov avstrijskih bank v Sloveniji razvrščena v najvišji možni bonitetni razred.

In kje so "domače bančne ladje"? Najhitreje rastoča domača banka je Banka Celje. Ta za zdaj lahko pri rasti še edina konkurira avstrijskim bankam. Svoj tržni delež je leta 2003 glede na leto 2002 povečala s 6,0 na 6,4 odstotka, bilančno vsoto pa za nekaj manj kot 50 milijard tolarjev. Precej hitro je rasla tudi Probanka. Svoj tržni delež je v istem obdobju povečala z 1,7 na 2,0 odstotka, bilančno vsoto pa za skoraj 30 odstotkov. Druge banke so dobesedno stagnirale pri tržnem deležu - bodisi so ga pridobile 0,1 odstotne točke bodisi so ga izgubile 0,1 odstotne točke. Izjemi sta bili dve največji - NLB in NKBM. Bilančno vsoto sta sicer povečali za nekaj več kot 100 milijard tolarjev, vendar je bila rast precej skromna - 4,5-odstotna pri NLB in 5,2-odstotna pri NKBM. Njun tržni delež pa se je zmanjšal - pri NLB je padel s 35,5 odstotka konec leta 2002 na 33,6 odstotka konec leta 2003, pri NKBM pa z 11,4 odstotka leta 2002 na 10,8 odstotka leta 2003.

Konkurenca pa se bo še zaostrila. Predvsem se bo začel boj za manjše ali srednje velike podjetnike; to so avstrijske banke že spoznale, domače pa šele spoznavajo. Podjetniki potrebujejo predvsem posojila, vendar so glavne ovire pri najemu še vedno zelo visoke obrestne mere, zavarovanja kreditov in precej dolgotrajni postopki. Slovenska značilnost je tudi, da večina manjših podjetij posluje zgolj z eno banko, kar je slabo. Hkrati fizične osebe, ki imajo v bankah odprte račune, prihranke selijo v druge oblike varčevanja, predvsem v vzajemne sklade. Tam je donosnost veliko večja, kot so obresti za vezane vloge v bankah. Obrestne mere za tolarske depozite do enega leta so od 4,05 odstotka do 5,3 odstotka, donosnost denimo v vzajemnih skladih pa je v povprečju 15 odstotkov na leto.

Različno banke obrestujejo tudi tako imenovane vpogledne vloge na transakcijskih računih. Nekatere avstrijske banke, ki želijo pridobiti čim več komitentov, jih obrestujejo z obrestno mero, ki presega 1,5 odstotka na leto, druge, domače in predvsem večje banke, pa so obrestno mero za vpogledne vloge zelo znižale in je ponekod samo 0,25 odstotka na leto. To skušajo nadomestiti z boljšimi obrestmi za vezane vloge (pravijo, da so transakcijski računi namenjeni plačevanju in ne varčevanju) in tako denar komitentov s transakcijskih računov preseliti v tolarske depozite. Nove komitente skušajo banke pridobiti tudi z nižjimi obrestnimi merami za posojila, konkurenca pa narekuje, da se bodo te še zniževale.