Naložbena polica

Pri slovenskih zavarovalnicah se ponavlja zgodba z rastjo slovenskih bank. Lani so zbrane bruto premije najhitreje naraščale pri Generaliju (za skoraj četrtino), ki je leta 2002 imel 1,48-odstotni tržni delež na slovenskem zavarovalniškem trgu, najpočasneje pa pri Vzajemni (zgolj petodstotna rast bruto zavarovalnih premij), ki je imela leta 2002 sicer 20,2-odstotni tržni delež. Hitro so rasle zbrane premije še pri Tilii (19-odstotna rast), Slovenici (16-odstotna rast) in pri Zavarovalnici Maribor (13-odstotna rast). Zanimivo pa je tole. Generali, pri katerem je bila rast zbranih bruto premij najvišja, je imel hkrati tudi najnižjo rast plačanih kosmatih odškodnin (enoodstotno). Pri vseh drugih zavarovalnicah (razen pri Adriaticu) je bila rast izplačanih odškodnin večja od rasti zbranih premij. Še posebej je izstopal Merkur, pri katerem so se zbrane bruto premije povečale za 9 odstotkov, izplačane kosmate odškodnine pa za 59 odstotkov.

Kljub temu so zavarovalnice zadovoljne z letom 2003. Zbrane bruto premije zavarovanj sicer ne naraščajo več tako hitro, kot so v letih od 1992 do 1996, ko je bila rast celo več kot 200-odstotna, vendar se tudi izplačane odškodnine ne povečujejo več tako naglo. Skratka, rast bruto premij se je v zadnjih petih letih ustalila nekako med 10 in 18 odstotki, rast izplačanih odškodnin pa med 10 in 21 odstotki.

Da pa bi zavarovalnice še bolj povečale premije in seveda zaradi tega imele vse večje dobičke, ponujajo zavarovancem (v to jih bo po vstopu v Evropsko unijo prisilila tudi tuja konkurenca) vedno nove oblike zavarovanj. Zelo dobro se "prodaja" tako imenovana naložbena polica, ki je plod sodelovanja med zavarovalnicami in vzajemnimi skladi. V nekaj več kot dveh letih je bilo sklenjenih več kot 40 tisoč polic, vplačane premije pa so presegle vrednost tri milijarde tolarjev. To je sicer v primerjavi z vsemi vplačanimi premijami malo, prav tako to ni veliko za vzajemne sklade. Toda zavarovalniški strokovnjaki so prepričani, da bo zanimanje za naložbeno polico še naraščalo, in to v zadovoljstvo obojih, zavarovalnic in vzajemnih skladov.

Prva je trgu naložbeno polico ponudila Slovenica, vezana je bila na vzajemne sklade KD Investments, leta 2002 sta se pridružila še Triglav in Generali. Danes takšne police ponujajo skoraj vse zavarovalnice, naložbena polica pa se sklepa za dobo od 10 do 40 let. Tveganje za zavarovanca je razmeroma majhno, donos je lahko zelo velik, naložbena polica pa nadomešča klasično življenjsko zavarovanje.

Zanimiva je tudi "pogruntavščina" Zavarovalnice Maribor, ki je nedavno z zavarovalnico Arag podpisala pogodbo o sodelovanju pri zavarovanju pravne zaščite. V razvitih evropskih državah so takšna zavarovanja za stroške, ki nastanejo v sodnih sporih, že vsakdanja praksa. Ta zavarovanja se navadno sklepajo pri avtomobilskem zavarovanju in pri sklenitvi premoženjskih zavarovanj. Za zdaj ima pogodbo z Aragom le mariborska zavarovalnica, najbrž pa se bodo za tako sodelovanje odločile tudi druge zavarovalnice.

Sicer pa je pred slovenskimi zavarovalnicami precej težko leto. Vlada je nedavno sprejela novelo zakona o zavarovalništvu, s katero naj bi se končala uskladitev s pravnim redom Evropske unije. Zakon upošteva evropsko direktivo o kapitalski ustreznosti zavarovalnic in poleg tega govori o višjih zneskih zajamčenega kapitala, zavarovalnice pa se bodo morale novim merilom prilagoditi do marca 2007. Novosti so še pri stečaju ali likvidaciji zavarovalnic (sočasnost stečaja vseh podružnic zavarovalnice, potem ko sklep o stečaju ali likvidaciji postane pravnomočen v državi članici, kjer je zavarovalnica dobila dovoljenje za opravljanje poslov), obveščanju strank in splošnem varstvu strank v razmerju do zavarovalnice. Vzpostavlja se sistem zunajsodnega reševanja sporov med strankami in zavarovalnico (teh tožb je na sodiščih izredno veliko), zavarovalnice pa bodo lahko s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov opravljale tudi pozavarovalne posle. Ob vsem tem pa še manjša zaščita domačih zavarovalnic. Med določbami, ki urejajo opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic iz držav članic Evropske unije v Sloveniji, je omenjeno, da lahko agencija za zavarovalni nadzor tuji podružnici zavarovalnice iz države članice postavi dodatne pogoje za opravljanje dejavnosti v Sloveniji, če je to v javnem interesu.