Le kaplja v morje

Vstop v Evropsko unijo bo pred Ljubljansko borzo postavlja nove izzive. Tržna kapitalizacija vseh držav Evropske monetarne unije (EMU) je konec leta 2003 znašala približno 3400 milijard evrov, tržna kapitalizacija držav EU pa približno 5500 milijard evrov (razlika je tolikšna predvsem zaradi Velike Britanije). Obrat kapitala je leta 2003 (podobno kot leta prej) precej presegel tržno kapitalizacijo. Podjetij, katerih delnice kotirajo na evropskih borzah, je skoraj 6000 iz EMU in nekaj več kot 8000 iz EU.

"Deset novih držav članic EU (t. i. nova Evropa) bi lahko šteli med države z razvijajočimi se finančnimi trgi. Nova Evropa ima tržno kapitalizacijo 70 milijard evrov, obrat kapitala precej manjši od tržne kapitalizacije in dobrih 1000 podjetij na borznem trgu. To pomeni, da predstavlja nova Evropa v EMU 2 odstotka tržne delniške kapitalizacije in v EU samo dober odstotek," je naše skromno mesto na evropskem zemljevidu predstavil direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič..

Še manjša sta deleža v evropskem delniškem prometu in v pripadajočem obratu kapitala. Delež kotirajočih podjetij je okrog 20 odstotkov (v EMU) oziroma 10 odstotkov (v EU). Velika nepomembnost nove Evrope pri kazalcih trga kapitala se bistveno ne razlikuje od podobnih primerjav na drugih področjih. Če naredimo primerjavo za bančne depozite, so deleži podobni. Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška in Slovenija skupaj imajo na primer nekoliko manj bančnih depozitov kot Avstrija. Omenjene države nove Evrope imajo hkrati približno dobre 3 odstotke vseh depozitov držav EMU in dobra 2 odstotka vseh depozitov držav EU. Če bi v izračun dodali še druge države nove Evrope (vse tri baltske ter Ciper in Malto), bi bili rezultati sicer nekoliko boljši, vendar ne bistveno. Po mnenju Draška Veselinoviča so največje težave (evropskih) razvijajočih se trgov bile in so še vedno nestanovitnost, likvidnost, odtok kapitala in podjetij, dokaj nestabilne (makro)ekonomske razmere, učinkovitost pravnega sistema, odsotnost načel upravljanja podjetij, računovodski in revizijski standardi ter integracija v mednarodno okolje.

In kako direktor Ljubljanske borze vidi prihodnost slovenskega finančnega trga v EU in EMU? "Slovenski finančni trg sicer ni konkurenčen tistim 'starim' v državah EU in EMU, vendar je hkrati vprašljivo, katere in kakšne storitve našim izdajateljem in investitorjem lahko morebitni tuji konkurenti ponudijo, saj gre pri Sloveniji za manjši evropski finančni trg." Slovenski konkretni kvantitativni kazalci so preprosto premalo zanimivi za največje in celo za manjše evropske udeležence. Poleg tega je treba upoštevati, da je popolna integracija slovenskega finančnega trga v evropski trg možna in smiselna šele, ko bo Slovenija postala tudi članica EMU in bo s tem prevzela evro. "Pred tem bo slovenska valuta, pa čeprav s fiksno pariteto proti evru in v ERM2 enostavno nezanimiva za evropske obračunsko-poravnalno-registrsko-depotne storitve, ki jih sicer (lahko) opravljajo slovenske institucije (KDD, banke), vendar to nepotrebno veča transakcijske stroške."

Direktor Ljubljanske borze je prepričan, da makroekonomsko in nasploh celotno okolje ni bilo in ni naklonjeno slovenskemu trgu kapitala. "Zakonodaja je bila in je še vedno pomanjkljiva, saj ni onemogočila nekorektne koncentracije lastništva v podjetjih, akviziterstva, sivega trga delnic, spornih preoblikovanj pidov, nekorektnih prevzemov, izigravanja lukenj v zakonu in še česa. Davčna zakonodaja pa je nasploh imela velik vpliv na borzo, saj je ves čas dajala prednost drugim oblikam varčevanja v primerjavi z vrednostnimi papirji (predvsem bančnim depozitom)."