Obvezna varnost

V Sloveniji je bilo leta 1991 od 1.913.355 prebivalcev 45,9 odstotka delovno aktivnih, leta 2002 pa je bilo od 1.964.036 prebivalcev delovno aktivnih 41,7 odstotka, to pomeni 4,2 odstotne točke manj. To sicer ne bi bilo toliko skrb zbujajoče, če ne bi hitro naraščalo število neaktivnih prebivalcev, predvsem upokojencev, ki so upravičeni do pokojnin, te pa dobijo iz prispevkov aktivnega prebivalstva. Po nekaterih črnogledih napovedih se bo število delovno aktivnih in upokojencev izenačilo že leta 2010, zato je bila leta 2000 sprejeta pokojninska reforma, ki je odgovorila na vprašanje, ali enako raven pokojnin v prihodnje obdržati z višjo prispevno stopnjo in povečati davke, ki bi jih dobil zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s tem pa bi se sedanje aktivno prebivalstvo še bolj obremenilo, ali breme enakomerno razporediti med zaposlene ter sedanje in prihodnje upravičence do pokojnin.

V prihodnjih 24 letih se bodo pogoji za pridobitev pokojnine postopno zaostrovali, prihodnje pokojnine pa bodo bistveno nižje. Zato je novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ponudil možnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v sklopu drugega in tretjega stebra pokojninskega zavarovanja, bistvo tega zavarovanja pa je, da si posameznik z mesečnim vplačilom premij zagotovi poleg redne pokojnine še dodatno pokojnino, ki mu bo na starost zagotavljala dostojno socialno varnost.

V Sloveniji imajo odobrene pokojninske načrte po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve štirje vzajemni pokojninski skladi, štiri pokojninske družbe in šest zavarovalnic. Mesečne premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje zdaj znašajo nekaj več kot dve milijardi tolarjev, konec leta pa bodo zaradi vključitve javnih uslužbencev znašale skoraj 3,5 milijarde tolarjev. Sicer morajo družbe, ki ponujajo različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja, poskrbeti, da bodo premije, ki so jih vplačali in jim jih zaupali zavarovanci (zavarovancev je bilo po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve konec septembra lani že več kot 200.000, največ zavarovancev pa so imele pokojninske družbe, in sicer 123.951), varno nalagali in poskrbeli za njihovo čim večjo donosnost. Od tega pa je poleg zajamčene donosnosti odvisna tudi dodatna pokojnina.

Trenutno ima največji mesečni priliv premij Skupna pokojninska družba (okoli 2,1 milijona evrov), sledijo Kapitalski vzajemni sklad z 1,5 milijona evrov, Prva pokojninska družba (1,4 milijona evrov), Pokojninska družba A (1,3 milijona evrov) in Zavarovalnica Triglav (1,2 milijona evrov). Prilivi mesečnih premij v drugih družbah ne presegajo milijona evrov, se bodo pa mesečne premije v Kapitalskem vzajemnem skladu, potem ko se je vlada odločila, da bo javne uslužbence dodatno pokojninsko zavarovala pri Kapitalski družbi, povečale za prek štiri milijone evrov.

In kako varna je naložba v pokojninsko družbo? Družbe se same odločajo, kam bodo naložile denar, njihovo glavno vodilo je, da je naložba čim varnejša, se pa za naložbe odločajo zelo različno. Tako je denimo delež zbranih premij, ki ga potem pokojninske družbe naložijo v vrednostne papirje na Ljubljanski borzi, zelo različen - od 10 pa tudi do 80 odstotkov. Analitiki predvidevajo, da se bo ta delež zaradi slabše likvidnosti borze (delnice na borzi ne zagotavljajo zajamčenega donosa) še zmanjševal, družbe pa se bodo vse bolj odločale za naložbe na tujih trgih.

Sicer pa imajo, kar zadeva število zavarovancev, še kar nekaj rezerve. Tako je v pokojninske načrte sedaj vključena nekaj manj kot četrtina delovno aktivnega prebivalstva, z vstopom javnih uslužbencev pa se bo delež povečal na več kot 40 odstotkov. To pomeni, da v pokojninske načrte ne bo vključenih okoli 60 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Zato pokojninske družbe za letos načrtujejo precejšnjo rast. Letni priliv premij naj bi se tako povečal s približno 25 milijard tolarjev na več kot 40 milijard tolarjev.