Od avtomobila do hiše

Slovenska posebnost je, da se državljani na sončni strani Alp pri poslih z lizingom najraje odločamo za lizing premičnin. Po podatkih iz zadnjega biltena Banke Slovenije o finančnih trgih je od 171,7 milijarde tolarjev, kolikor je znašala vrednost tovrstnih poslov leta 2002, kar 120,6 milijarde tolarjev odpadlo na premičnine in od tega kar 82 milijard tolarjev na lizing osebnih in komercialnih vozil. Za lizing nepremičnin zadnja leta ni bilo takšnega zanimanja, kljub temu pa se obseg poslov najema nepremičnin iz leta v leto naglo povečuje. Še leta 1998 je bilo razmerje med lizingom premičnin in nepremičnin 9 proti 1 za premičnine, leta 2002 pa je bilo to razmerje le še 2,4 proti 1.

In kaj lizing sploh je? Gre za obliko najema, ki ob izteku lizinške pogodbe preide v nakup. Podjetje, ki se ukvarja z lizingom, kupi premičnino ali nepremičnino in jo da v uporabo lizingojemalcu. Ta potem vsak mesec plačuje stroške lizinga, po plačilu zadnjega obroka, ki je strošek odkupa, pa premičnino ali nepremičnino kupi. Poznamo dve obliki lizinga. Prvi je operativni lizing, kjer lizingojemalec nima vnaprej zagotovljene pravice odkupa premičnine ali nepremičnine po dogovorjeni ceni, drugi pa finančni lizing, ki se navadno uporablja za nepremičnine in pri katerem je cena določena vnaprej. Zato je prednosti lizinga več. Najpomembnejša je, da so začetni vložki zelo majhni, poleg tega se pri obračunavanju mesečnih obrokov upošteva devizna klavzula (to je prednost pred bančnimi posojili).

Ljudje pogosto mislijo, da sta lizing in kredit isto. Pa ni tako. Glavna razlika je zavarovanje terjatve do upnika. Pri posojilu je treba poleg tega, da mora biti posojilojemalec redno zaposlen in da vrednost obroka lahko znaša največ tretjino njegovih osebnih prejemkov, pridobiti ustrezna poroštva, za večje zneske pa so potrebne hipoteke. Pri lizingu je jamstvo navadno lastništvo nad premičnino ali nepremičnino, ki je predmet lizinške pogodbe med lizingodajalcem in lizingojemalcem. Je pa seveda včasih bolj tvegano, če se pri plačevanju mesečnih obrokov zatakne, saj lahko lizingojemalec čez noč izgubi premičnino ali nepremičnino, ker je lastništvo vpisano na ime lizingodajalca.

Zadnje mesece se je lizing znašel na udaru zaradi tako imenovane afere Orion, čeprav je šlo pri tej aferi za posebno obliko lizinga, ki se imenuje "sell and lease back". To pomeni, na primer, da hišo prodamo in zanjo dobimo plačilo, nato pa isto hišo najamemo s sklenitvijo lizinške pogodbe. Stvar je uporabna takrat, ko nujno potrebujemo gotovino, hkrati pa vemo, da bomo prek lizinga prodano hišo lahko dobili nazaj. No, kot kaže, so si to obliko lizinga pri Orionu predstavljali malce po domače, zato so bila druga lizinška podjetja - v Sloveniji jih je ta hip 32 - ogorčena, saj naj bi bil lizing predstavljen kot oderuško posojilo. V zvezi s tem in z napovedmi, da bo država zakonodajo, ki ureja lizing, še bolj zaostrila, je Andrej Potočnik iz Hypo Leasinga nedavno dejal, da so posli "sell and lease back" povsem običajni posli in da država zakonov ne more še bolj zaostriti, razen če takšne posle prepove. "To pa pomeni vmešavanje države ne samo v gospodarstvo, temveč tudi v zasebne interese," je takrat dejal Andrej Potočnik.

Sicer pa, kot je bilo že omenjeno, je v Sloveniji lizing nepremičnin še vedno precej nerazvit. Vzrokov je seveda več, najpomembnejši so pravne težave, težavno pridobivanje gradbenih dovoljenj in neurejenost zemljiške knjige. Je pa lizing, gledano iz zornega kota financiranja, najbolj ekonomična oblika financiranja predvsem podjetij. To pa zato, ker se dobiček prek lizinga ustvarja z uporabo sredstev, ne prek lastništva, in ker se mesečni obrok lahko šteje za strošek. Je pa res, da je lizing v Sloveniji še vedno precej drag, saj je trenutna povprečna cena EURIBOR plus 5 odstotkov. Ta cena se bo po predvidevanju finančnih strokovnjakov ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo znižala in se bo zniževala še naprej, vse pa je seveda odvisno tudi od cene denarja.