Organizirane goljufije

Kazniva dejanja s področja zavarovalniških in bančnih oziroma kreditnih goljufij ki so že sicer težko dokazljiva, postajajo vedno bolj kompleksna, saj storilci skrbno sledijo aktualnim trendom in razvoju novih tehnologij. Uradna statistika je dokaj skopa in bolj ali manj prepuščena organom pregona in (tudi zato, ker gre pogosto šele za indice ali možne poskuse goljufij) predvsem samim oškodovancem, torej bankam in zavarovalnicam. Te v primerjavi s tujimi bankami in zavarovalnicami takšnih poskusov in goljufij ne odkrivajo in ne preprečujejo povezano in sistematično, prav tako ni pravih analiz, ki bi se ukvarjale z obsegom in vrsto škode. V prihodnje naj bi se to le spremenilo. Z vstopom v Evropsko unijo porast goljufij pričakujejo predvsem zavarovalnice.

"Tipičen zavarovalniški goljuf v Sloveniji je mlajši, uradno brezposeln in ima ustanovljeno podjetje, ki ga uporablja kot masko za nelegalno dejavnost, njegova življenjska raven pa je kljub nejasnim virom dohodka dokaj visoka (drag avto, primerno stanovanje, obiskovanje lokalov ...)," pravijo pri Adriaticu. Tako kot v Zavarovalnici Triglav tudi v Adriaticu ugotavljajo, da je zavarovalniških goljufij vse več. Težnja po bogastvu se pred osamosvojitvijo Slovenije nekako ni ujemala s takratnim družbenim ozračjem in vrednotami, danes pa so te omajane, povečuje se želja po kopičenju bogastva. Vzporedno s tem je treba upoštevati nižanje življenjske ravni, brezposelnost in odnos javnosti do zavarovalniških goljufij, kjer nihče ni napaden, z njimi ni povezano nasilje, oškodovana pa je "le" zavarovalnica, ki je pogosto sprejeta samo kot nujno zlo. "Takšno razmišljanje je precej razširjeno, včasih celo pri posameznikih, ki vodijo predkazenske in sodne postopke, čeprav finančne goljufije niso zgolj nedolžen prekršek, saj so pogosto del organiziranega mednarodnega kriminala in ustvarjajo gospodarsko škodo na več ravneh," opozarjajo pri Adriaticu.

"Z vstopom v Evropsko unijo se na stežaj odpirajo vrata slovenskega zavarovalniškega trga, s tem pa se povečuje tudi možnost zlorab. Po dosedanjih izkušnjah je bilo največ poskusov zavarovalniških goljufij pri avtomobilskem zavarovanju, pogostejše bi lahko postale zlorabe tudi pri osebnih oziroma življenjskih zavarovanjih (glede na povpraševanje naj bi se v prihodnjih petih letih število teh s sedanjih 20 odstotkov povečalo na 40 odstotkov vseh zavarovanj v Sloveniji)," pravi Mirko Kaluža, direktor Slovenskega zavarovalnega združenja. Miran Ribič iz Zavarovalnice Triglav pričakuje večjo povezanost organiziranega kriminala pri zavarovalniških goljufijah, "ker bodo storilci skušali vnašati že znane in na novo odkrite načine poskusov zavarovalniških goljufij tudi v slovenski prostor". Pri Adriaticu opozarjajo, da bosta zaradi zavarovalniških goljufij v prihodnje potrebna večja pozornost strokovnih institucij, ustanov in združenj, pa tudi boljše povezovanje slovenskih zavarovalnic.

Po mnenju Združenja bank Slovenije se takšna kriminaliteta v naših bankah pojavlja posamično in v obsegu, ki ga banke obvladajo same. "Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne pričakujemo dramatičnih sprememb. Banke veliko pozornosti namenjajo zagotavljanju varnosti poslovanja in v to, upoštevaje tudi škodna tveganja, vlagajo precejšna sredstva," pravi direktor Združenja bank Slovenije Dušan Hočevar.

Obstoj in razvoj varovalnih sistemov s kontrolnimi in nadzornimi točkami v posameznih poslovnih procesih, ki bodisi preprečujejo bodisi odkrivajo takšna dejanja, so potrdili v vseh večjih slovenskih bankah (SKB, NLB, NKBM, Abanka). V NKBM in NLB opažajo rast kompleksnih kaznivih dejanj. "Trendi so zelo podobni tistim v razviti Evropi. Z vse hitrejšim razvojem možnih načinov in poti poslovanja, ki so tehnološko vse bolj zahtevni, se spreminja tudi narava finančnih goljufij," pravijo v NLB. V Abanki od osamosvojitve niso doživeli več kot nekaj deset različnih bančnih goljufij - skupaj s krajami in z zlorabami čekov oziroma čekovnih kartic. V poslovanju s plačilnimi karticami sta bila dva primera ponarejanja več kartic, sicer pa le posamezni primeri zlorab z izgubljenimi, ukradenimi in ponarejenimi karticami (najpogostejši je bil "skimming" - kopiranje magnetnega zapisa). "Trendi se spreminjajo z razvojem tehnologij, ki podpirajo predvsem kartično poslovanje - od goljufij s 'slipi' prek 'posov' in bankomatov, v zadnjem času pa so pogosti poskusi kraje identitete. Po novih kapitalskih zahtevah, ki jih je izdal mednarodni nadzor bank in jih poznamo pod imenom BASEL II, morajo banke celovito obvladovati tveganja in rezervirati potrebni kapital tudi za zelo širok sklop operativnih tveganj," še pravijo v Abanki. Pogoji iz novega kapitalskega sporazuma, ki postavlja zahteve po obvladovanju operativnih tveganj (mednje sodijo tudi goljufije v banki), bodo predvidoma začeli veljati leta 2006, na to, da jih bodo lahko izpolnili, pa se intenzivno pripravljajo tudi v NLB.

Po podatkih uprave kriminalistične policije GPU je bilo najbolj kritično leto, kar zadeva naraščanje goljufij, leto 1996, in to po številu kaznivih dejanj, številu osumljencev in po višini povzročene škode (zavarovalniških in bančnih goljufij sicer ni niti za polovico vseh goljufij, največ je trgovskih). Leta 1999 je bilo, če upoštevamo le zavarovalniške goljufije, 23 tovrstnih kaznivih dejanj, leta 2000 jih je bilo 62, leta 2001 statistika našteva 66 kaznivih dejanj, leta 2002 jih je bilo 32 in lani 29. Razen leta 1999 (16 kaznivih dejanj) je bilo bistveno več kaznivih dejanj bančnih goljufij, in sicer so jih leta 2000 našteli 150, leta 2001 še štiri več, leta 2002 rekordnih 173 in lani 105.