Jože Biščak

 |  Mladina 13  |  Svet

Evropska prihodnost vašega denarja

Priloga o plemenitenju denarja

© Tomo Lavrič

Gledano globalno, sta čas in prostor na razvitih denarnih trgih izgubila pravi pomen. Sodobne informacijske tehnologije so se razvile (in se še razvijajo) do takšne stopnje, da te lokacija ali ura sploh ne ovira več pri sklepanju milijardnih poslov. Hkrati so stroški sklepanja poslov vse manjši, dobički pa vse večji. Dejstvo je, da dogajanje na globalnem denarnem trgu narekuje nekaj največjih svetovnih bank, zavarovalnic, vzajemnih skladov in špekulantov. To je pač treba vzeti v zakup in spremeniti se ne da (skoraj) nič. Vprašanje je le, kako se bodo nekateri nacionalni denarni trgi, ki so zdaj bodisi v tranziciji (kot slovenski) bodisi so, karikirano povedano, še v kameni dobi, vključili na globalni trg in tam delovali.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jože Biščak

 |  Mladina 13  |  Svet

© Tomo Lavrič

Gledano globalno, sta čas in prostor na razvitih denarnih trgih izgubila pravi pomen. Sodobne informacijske tehnologije so se razvile (in se še razvijajo) do takšne stopnje, da te lokacija ali ura sploh ne ovira več pri sklepanju milijardnih poslov. Hkrati so stroški sklepanja poslov vse manjši, dobički pa vse večji. Dejstvo je, da dogajanje na globalnem denarnem trgu narekuje nekaj največjih svetovnih bank, zavarovalnic, vzajemnih skladov in špekulantov. To je pač treba vzeti v zakup in spremeniti se ne da (skoraj) nič. Vprašanje je le, kako se bodo nekateri nacionalni denarni trgi, ki so zdaj bodisi v tranziciji (kot slovenski) bodisi so, karikirano povedano, še v kameni dobi, vključili na globalni trg in tam delovali.

Slovenija je geografsko in demografsko omejena, zato je zanjo edina možnost, da se čim prej prilagodi in vključi na globalni denarni trg. Slovenske finančne institucije so pač premajhne, da bi narekovale svetovni finančni razvoj, zato imajo najbrž dve možnosti - da se bodisi vključijo v eno izmed večjih evropskih institucij bodisi se zavestno odločijo, da bodo delovale samo na domačem trgu in tako životarile oziroma stagnirale, dokler jih ne bo pobralo. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bo dežela na sončni strani Alp še bolj občutljiva in še bolj na prepihu. Že zdaj naše banke pri posojilih težko konkurirajo tujim podružnicam v Sloveniji, ki jih denarno zalagajo njihove matične banke, kjerkoli pač že so. Podobno je z zavarovalnicami, skladi in drugimi finančnimi organizacijami. Ena od možnosti za enakovredno vključitev na svetovni denarni trg je, da postanejo naše finančne institucije most do vzhodnih trgov za globalne institucije. Tako bodo ohranile precejšnjo samostojnost. Razvite denarne trge zanima samo dobiček. Za ustvarjanje tega imajo potrebno znanje in instrumente razvitih trgov. Ne razumejo pa kulturnih ovir za vstop na nerazvite oziroma vzhodne trge, kjer so možnosti zaslužka za zdaj še neizčrpane. Slovenija bi lahko z vključitvijo v te skupine samo pridobila, ker je dolga desetletja gravitirala na vzhod (čeprav tega zdaj noče nihče več priznati) in razume navade vzhodnjaških financ.