Pet minut slave

Nedavno evropsko prvenstvo v nogometu je kot vsako vidnejše športno tekmovanje postreglo z junaki in zgubami. Pet minut slave na finalu prvenstva je pripadlo tudi precej nenavadnemu možaku, ki je proti koncu tekme nepovabljen vdrl in nato stekel po igrišču. In to ravno v trenutku, ko so portugalski igralci začutili, da morda sploh ne bodo dosegli izenačujočega zadetka proti Grkom in so zato postali že precej nervozni. Portugalski nogometaši so bili zaradi te nenapovedane prekinitve skrajno nezadovoljni. Še posebej, ko je 29-letni mladec z vzdevkom Jimmy Jump (na majici je imel namreč napisan naslov svoje spletne strani www.jimmyjump.com) njihovemu kapetanu Luisu Figu vrgel zastavo nogometnega kluba Barcelona. Bolj prosvetljenim je bilo v trenutku jasno, da gre za fena Barcelone, ki se je želel portugalskemu nogometnemu zvezdniku maščevati za tako rekoč nezaslišan prestop iz Barcelone v katalonski prestolnici precej osovražen rivalski klub Real iz Madrida. Figo, nekdanji idol Barceloninih navijačev, je čez noč postal persona non grata za množice navijačev z barcelonskega stadiona Nou Camp. Jimmy Jump pa je na koncu končal tam, kamor Portugalci niso uspeli spraviti nogometne žoge. Zatresel je namreč mrežo za hrbtom grškega vratarja Antoniosa Nikopolidisa. Redarji si pred milijonsko množico gledalcev na stadionu in pred tv-ekrani niso upali grobo obračunati z vsiljivcem in Jimmy je prešerno nasmejan mahal vesoljnemu občinstvu. Po tekmi so številni radovedneži pokukali na njegovo stran in izvedeli, da so prav takšna junaštva trenutno najbolj priljubljen hobi mladega Katalonca. Jimmyjeva spletna stran je vrhunsko oblikovana, svoje dosežke pa predstavlja kar v treh jezikih, španskem, angleškem in katalonskem. Sam priznava, da si pač poskuša pridobiti svojih pet minut slave, tako da se nepovabljen pojavi na kakšnih javnih manifestacijah in športnih prireditvah ali pa na zasebnih jet set zborovanjih ter se nato skuša fotografirati s tamkaj prisotnimi pomembneži, preden ga redarji zabrišejo ven. Odmeven je bil tudi njegov nedavni vdor med dirko formule 1 v Barceloni, kjer je precej dvignil krvni pritisk organizatorjem. Zaradi svojih neumnih in nepremišljenih dejanj pa je v Španiji postal popularen in si je izboril kar nekaj intervjujev v bolj vplivnih španskih medijih. "To sem storil zaradi slave, toda z namenom," je po izpustitvi iz rok portugalske policije novinarjem razložil Jimmy. "Figo je prodana duša." Portugalske oblasti so katalonskega šaljivca obtožile kršenja javnega redu in miru. Sodišče pa ga je izpustilo iz zapora brez varščine. Jimmyju je zagotovo godila medijska popularnost, saj se je znašel na straneh številnih svetovnih časopisov. Domači katalonski mediji so bili z njim zelo prizanesljivi, madridski pa so ga opevali kot katalonsko sramoto. Jimmyjev podvig se je celo znašel na majicah, ki jih nogometnim fenom ponuja neka angleška, nogometu namenjena spletna trgovina.

Jimmy Jump ni bil edini "model", ki si je upal vdreti na igrišče med evropskih prvenstvom. Med tekmo Portugalska -Rusija se je po nezasluženi izključitvi ruskega vratarja Sergeja Ovčinikova, ker naj bi igral z roko izven kazenskega prostora, sredi igrišča pojavil tudi neki ruski navijač. Po tekmi pa se je izkazalo, da je tudi ta vsiljivec dobro poznan ruski javnosti. Otar Kušanašvili je namreč ruski tv-šov nastopač gruzinskega rodu. Na igrišče pa je vdrl, ker je hotel sodniku razložiti, kakšna so prava nogometna pravila. Tudi njega še čaka primerna kazen, vprašanje pa je, če jo bo odslužil.

Vdiranje na igrišča je tako rekoč postalo že kar nekakšen navijaški obred. Tudi v Sloveniji, saj skorajda ne mine veliki nogometni derbi med Mariborom in Olimpijo, da gledalci niso priča lovu redarjev za navijači enega ali drugega moštva po igrišču. Epilog pa so večinoma policijski strokovni prijemi. Prava domovina tovrstnih ekshibicionistov pa je Anglija. Po tragediji na sheffildskem stadionu Hillsborough (zaradi prevelike gneče so ob varnostne ograje so do smrti stisnili 96 navijačev Liverpoola) na sodobnih stadionih ni več varnostnih ograj. Pot do igrišča je odprta, vendar so na drugi strani kazni za kršitelje kar visoke. V Angliji jih čaka kazen v znesku okoli 1000 funtov, lahko pa jim za določen čas prepovejo vstop na stadione. Sicer pa tudi to ne preprečuje vdorov tiste vrste šaljivcev, ki povsem goli zmotijo najrazličnejše prireditve in osupnejo zbrano množico. Na angleško govorečem območju so tovrstni ekshibicionisti znani pod izrazom "streakers". Ena največjih britanskih legend je Mark Roberts, ki svoje največje zmage prav tako predstavlja na svoji spletni strani (http://www.thestreaker.org.uk/main.htm). Čeprav je letos izpustil evropsko prvenstvo v nogometu oziroma morda ni dobil prave priložnosti (menda so mu odvzeli potni list), se lahko pohvali z nekaj odmevnimi predstavami. Tako so se morali recimo varnostniki za njim podati v dir na finalu letošnjega pokala UEFA v švedskem Goeteborgu, še bolj pa je množice nasmejal na lanskem finalu UEFA, kjer je sodniku pokazal rdeči karton. Nogometne tekme pa niso edina Markova strast, saj ima na svojem seznamu tudi teniške turnirje za grand slam, Tour de France in celo turnir v snookerju. Še najslabše jo je morda odnesel letos pozimi, ko je prestrašil varnostnike na finalu prvenstva v ameriškem nogometu, Superbowlu v Houstonu. Ameriški redarji so najbrž bolj oprezali za morebitnimi teroristi kot za šaljivci Markovega kalibra. Mark je na veliko presenečenje igralcev odtekel častni krog okoli žoge na igrišču, nato pa so ga policisti dobesedno odnesli z igrišča. Sledil je kratek zapor in kazen 1000 dolarjev.