Superman minuteman

Kako je zdaj Bush nehote ustanovil še potujoči cirkus

Arnold Schwarzenegger, guverner Kalifornije, je tipični Američan. Kar pomeni, da je pozabil, da je imigrant. Pred časom je oznanil, da je treba ameriške meje preprosto zapreti. Nekateri so navijaško poskočili, drugi pa so se le nasmehnili, rekoč: Če bi bile ameriške meje zaprte, potem bi bil Arni kvečjemu župan Graza. Ali pa - v najboljšem primeru - glavar Koroške. Saj veste, lahko bi nadomeščal Joerga Haiderja. Arni se je potem potegnil nazaj, tako da so vsi mislili, da se mu je le zareklo, da se je le zaletel ali pa da še vedno ne more iz filmskih likov, ki jih je igral, toda nedavno je svojo tezo, da je treba ameriške meje zapreti, na veliko presenečenje mnogih nadgradil, ko je javno podprl Minutemane, šovinistično in ksenofobično vigilantsko milico, ki je aprila v Arizoni preplavila ameriško-mehiško mejo, da bi Ameriko zaščitila pred “invazijo mehiških ilegalcev”. Arni je poudaril, da nima nič proti, če vigilanti pridejo tudi v Kalifornijo in zaščitijo kalifornijski del ameriško-mehiške meje. “Če vlada, država ali pa dežela ne opravi svojega dela, potem to storijo zasebni državljani, ki s tem formirajo neke sorte civilno patruljo.” Problem je kakopak le v tem, da je civilna patrulja (neighborhood patrol), o kateri je predel Arni, poganjek najbolj mračnih, najbolj lunatičnih, najbolj paranoidnih in najbolj cirkuških prvin ameriške ideologije.

Za začetek, na začetku aprila je pod okriljem skrajno konzervativne organizacije Civilna zaščita domovine (Civil Homeland Defense) nastal projekt Minuteman, ki je združil okrog 800 prostovoljcev, pripravljenih na reševanje Amerike. Da bi izgledali čim bolj legitimno in obenem tudi dovolj mitsko, so ime prevzeli po Minutemanih, milicah iz 17. in 18. stoletja, ki so slovele po svojem hitrem posredovanju - odzvale so se v trenutku... ee, v minuti. Prišli so iz cele Amerike - tako kot sodobni Minutemani, ki so sklenili, da bodo zaščitili ameriško-mehiško mejo, ki da je preveč prepustna. Ameriška meja je ogrožena! Država je ni sposobna zaščititi! Obmejni organi ne morejo zadržati invazije mehiških ilegalcev! Čas je za direktno akcijo! Zakon moramo vzeti v svoje roke! Minutemani - panični, nevarni in oboroženi - so se zato posvetili najbolj ogroženemu delu ameriške meje, specifično, 40-kilometrskemu pasu v Arizoni (okrožje Cochise), kjer je penetracija mehiških ilegalcev največja. Ker so pred leti kontrolo na teksaškem in kalifornijskem pasu ameriško-mehiške meje močno okrepili, so se kolone ilegalcev preusmerile na arizonski pas, kjer so samo lani prestrregli okrog 350.000 ilegalcev - in ker se naj bi na vsakega prijetega ilegalca trije ali štirje izmaknili in prebili v Ameriko, si lahko živo predstavljate, kako je ta demografska matematika odjeknila v konzervativnih krogih, ki v demografskih spremembah vidijo konec Amerike.

Minutemani, ki jim ni očitno nihče omenil, da polovica ilegalcev v Ameriko pride po zraku, s potniškimi letali (ne iz Mehike, heh), so tako prišli, privlekli orožje, walkie-talkije, senzorje in celo nekaj letal, se utaborili in začeli patruljirati - če so na meji opazili kake čudne, sumljive, ilegalne premike, so takoj obvestili obmejne organe. Supermanski Minutemani - “tiha večina”, napol apokaliptična kolekcija eks vojakov, brezposelnih, vietnamskih veteranov, konspirologov, populistov, mater samohranilk, upokojenih rasistov ipd. - so čez noč postali junaki konzervativne Amerike in konzervativnih medijev, ki so jih napihnili v ultimativne patriote. Ko je njihov “mandat” potekel, so sporočili, da se je število ilegalnih prestopov meje v tem času v pasu, ki so ga pokrivali, radikalno zmanjšalo, kar je bil seveda le marketing - število ilegalnih prestopov se je v tem času dejansko zmanjšalo predvsem zato, ker je Bush na ta pas poslal dodatnih 500 policajev, ki so skrbeli, da ne bi prihajalo do incidentov oz. do “full-kontaktov” med Minutemani in mehiškimi ilegalci. Tudi sami Mehičani so varovanje meje okrepili, da ne bi prihajalo do incidentov. In ker so v Mehiki mediji o vsem tem na veliko poročali, so se mehiški ilegalci temu pasu raje izognili. Coyotes in polleros, trgovci z ilegalci, so pač špure speljali drugje.

Toda “projekt”, ozaljšan z mitologijo divjega zahoda in tusconske, kavbojske pravice, je med patrioti tako vžgal, da so mnogi tam ostali tudi po koncu misije in da so celo predlagali, da bi “projekt” - to repliko vojne cone - razširili na celotno ameriško-mehiško mejo. Le zakaj ne? Kot smo lahko slišali, ilegalci uničujejo ameriško gospodarstvo... Američanom kradejo delovna mesta... izkoriščajo ameriški socialno-zdravstveni sistem in državni denar, tako da potem za Američane ne ostane nič... znižujejo življenjski standard Američanov... zvišujejo življenjski standard v Tretjem svetu (ker denar, prislužen v Ameriki, pošiljajo domov)... uničujejo okolje (ker za sabo puščajo smeti, ker delajo škodo itd.)... Ameriko spreminjajo v Tretji svet, v deželo tujcev, ne pa Američanov, in jo s tem silijo v samouničenje. Zdelo se je, da le citirajo knjigo Smrt zahoda (Death of the West), v kateri vedno paranoidni in fašistoidni Pat Buchanan svari, da bo Amerika do leta 2050 postala Tretji svet, da v Ameriki nastaja “nacija v naciji”, da je v Ameriki več kot 10 milijonov ilegalcev, da bodo jugovzhod Amerike slej ko prej osvojili Mehičani in da republikanci s tem, ko podpirajo odprte meje, delajo samomor - v Ameriko prihajajo Latinosi, ki volijo demokrate, ne pa republikance.

Ko je Bush - le teden pred začetkom operacije Minuteman - gostil mehiškega predsednika Vincenteja Foxa, so ga novinarji na tiskovni konferenci vprašali, kaj meni o “tipih, ki na meji lovijo migrante”. Odvrnil je, da vigilantov ne podpira, ker da je treba “zakone izvajati na racionalen način”. Glede na okoliščine Bushu kaj drugega niti ne preostalo - ob njem je pač stal mehiški prezident. V njegovi prisotnosti res ni mogel zapeti himne vigilantom, ki ameriško mejo “junaško” in “patriotsko” varujejo pred invazijo mehiških ilegalcev. Bolje rečeno, Bush ni hotel poslabšati ali pa destabilizirati ameriško-mehiških odnosov. Vau, Bush postaja diplomat, boste rekli. S tem bi rekli preveč. Resnica je namreč precej manj diplomatska in precej bolj dramatična: Bush vigilantom nasprotuje zato, ker kvarijo in rušijo igro korporativni Ameriki. In kot veste, korporativna Amerika, Busheva največja prijateljica in donatorica, največje profite tolče prav s pomočjo poceni delovne sile, ki ilegalno prihaja iz Mehike. Bushu zato ne pade niti na kraj pameti, da bi ustavljal dotok te poceni delovne sile, ki je voljna prijeti za vsako delo, pa naj si bo še tako “umazano” in podplačano. Da ta poceni delovna sila, ki zvečine prihaja iz Mehike, opravlja dela, ki jih sami Američani nočejo opravljati, je že stara zgodba - in ta ilegalna pipa mora ostati odprta. Pa naj stane, kar hoče. Bush, otrok korporativne elite, ki dobro ve, da korporativno elito vzdržuje prav poceni delovna sila, je zato storil vse, da bi to ilegalno delovno silo “legaliziral”, ali natančneje - vse je storil, da bi ta ilegalna delovna sila ostala ilegalna. Da bi torej ostala na voljo korporativni Ameriki - in da bi obenem ostala brez pravic, ki jih uživajo ameriški državljani, ta legalna in bolje plačana delovna sila.

Bushevi koristni idioti

Bush se je znašel med dvema ognjema, toda ironija je v tem, da oba ognja bruhata z njegove strani - z desne. Bush po eni strani ne sme razjeziti svojega lobija, korporativne Amerike - zato mora ilegalno delovno silo tolerirati. Po drugi strani pa ne sme razjeziti svoje volilne baze, konzervativne Amerike, ki se že tradicionalno hrani s ksenofobijo, šovinizmom in drugimi nacionalističnimi fantazijami o “tujcih”, ki da poštenim Američanom kradejo delovna mesta - zato mora tolerirati tudi projekt “Minuteman”. Busheva administracija vigilantov ni ustavila ali pa odstranila. Ni jim rekla: zapustite mejo! Še več, ko so aretirali nekega vigilanta, sicer vojaškega rezervista, ki je zajetim ilegalcem grozil s pištolo, so ga za vsak primer raje hitro izpustili - da ne bi razjezili konzervativne Amerike. Ne, obtožnice proti njemu niso vložili. Le zakaj? Mnogi arizonski republikanski veljaki so vigilante na ves glas podprli. Russell Pearce, kongresnik iz Arizone, je celo zatrobental: “Menim, da bi morali vsi skupaj odpotovati tja dol in pokazati našo večno podporo tem patriotom. To so heroji.” In je odpotoval - tja dol, na mejo. In pokazal svojo večno, nesmrtno, neminljivo podporo najbolj junaškim ameriškim patriotom. Jasno, ni šel sam. Z njim so šli še drugi republikanci, tako da so vigilanti dobili politično legitimacijo. A to še ni vse. Tudi kongresni Odbor za reformo imigracijske politike je podprl vigilante. Tom Tancredo, republikanec iz Kolorada, sicer predsednik tega odbora, je navdušeno dahnil: “V imenu milijonov Američanov, ki danes ne morejo biti tu, bi se rad zahvalil Minutemanom. Zbrali ste pogum, da ste ameriški vladi rekli: Storite svojo dolžnost! Zaščitite naše meje! Zaščitite naše skupnosti! Zaščitite naše družine! Zaščitite naša delovna mesta!”

Iskreno rečeno, vse skupaj je bilo tako patetično, da smo čakali le še na krik: Remember Alamo! Ne brez razloga, se razume. Ideologija, s katero rožljajo Minutemani in njihovi politični navijači, je namreč v popolni rimi z mitologijo, ki spremlja “spomin” na Alamo, kjer se je peščica junaških ameriških patriotov uprla mehiškemu okupatorju - hja, množici mehiških “ilegalcev”. V križarski akciji, ki so jo na ameriško-mehiški meji izvedli Minutemani, so mnogi videli rimejk bitke za Alamo. Od Teksasa do Arizone - od Alama do Tucsona - mentalno ni ravno daleč. In seveda, vigilantska ideologija in alamovska mitologija sta v popolni rimi z retoriko, s katero je začel po 11. septembru 2001 rožljati Bush, potemtakem z retoriko, ki je Ameriko prepričevala, da teroristi - oh, in Sadam Husein tudi - ogrožajo “naše meje”, “naše skupnosti”, “naše družine” in “naša delovna mesta”. Tancredo je le teroristične ilegalce zamenjal z mehiškimi ilegalci. Teroristi ogrožajo iste reči kot mehiški ilegalci. Projekt Minuteman ni le nadaljevanje bitke za Alamo, ampak tudi nadaljevanje “vojne proti terorju”. Tako kot ni naključje, da so Minutemani stalno pozirali kot patrioti, ki ščitijo in rešujejo Ameriko, kot tough guys, ki so se voljni žrtvovati za domovino, tudi ni naključje, da so stalno poudarjali, da je sam Bush po 11. septembru Američane pozval, da naj bodo “budni” in “oprezni” - vigilant. Drži, Bush je Američane pozval, da naj se prelevijo v stražarje, v non-stop vigilijo. In Minutemani niso nič drugega kot stranski produkt tega Bushevega poziva, stranski produkt “vojne proti terorju”, stranski produkt demagogije, ki Busha ohranja na oblasti. Minutemani so Bushev poziv vzeli zares, dobesedno. Le izpolnili so njegov ukaz - in postali kavbojska “koalicija dobre volje” v boju proti Zlu, ki ogroža Ameriko. Bolje rečeno, v minutemanski fantaziji so se vse ameriške vojne - “vojna proti terorju”, “vojna proti mamilom (ilegalci v Ameriko prihajajo po istih poteh kot mamila) in “vojna proti ilegalcem” - zrolale v eno.

Minutemani, groteskni podizvajalci nacionalne varnosti, so Bushevi “koristni idioti”, ki ne dojamejo, da jim delovnih mest ne kradejo mehiški ilegalci, ampak Bush, ki s svojo korporativistično, globalistično politiko naravnost vzpodbuja takoimenovani outsourcing - korporacijam omogoča, da ameriška delovna mesta izvažajo v poceni tujino, tudi v Mehiko. Ameriško-mehiška meja tako postaja simbol globalizacije, njen berlinski zid - mnogi Mehičani med tem ilegalnim prebijanjem v Ameriko omagajo, umrejo. Iskanje dela je nevarno. Smrtno nevarno. Toda ironija je v tem, da mehiške ilegalce čaka izkoriščanje na obeh strani meje - in da jih na obeh straneh meje izkoriščajo iste korporacije.


Župan prihodnosti

Antonio Villaraigos, demokrat Mehiškega rodu

Tisti, ki Američane strašijo z zgodbami o tem, da iz Kalifornije vsako leto zbeži 100.000 belih Američanov, da Kalifornija postaja mehiška provinca in da bo v Kaliforniji ameriške junake mehiške vojne kmalu zamenjal azteški bog Quetzacoatl, so verjetno sredi maja padli vznak - za novega župana Los Angelesa je bil namreč gladko izvoljen 52-letni Antonio Villaraigosa, karizmatični demokrat mehiškega rodu. Že v tem, da je bil tudi Villaraigosin protikandidat demokrat (James Hahn), da sta se torej za županstvo Los Angelesa borila demokrata in da so republikanci le statirali, je desnica videla kozmični signal, da je Kalifornija tik pred odcepitvijo oz. tik pred ponovno priključitvijo matici, Mehiki. To, da je župan Los Angelesa prvič po 133 letih postal Američan mehiškega rodu, pa jo je pognalo v panični krik: V Kaliforniji vstaja Mehika! Kar pa naj vas ne zavede: v Los Angelesu je res vstala Mehika. Končno, bi lahko rekli. In bilo bi čudno, če ne bi: skoraj 50 % odstotkov prebivalcev Los Angelesa je latino-ameriškega rodu. Los Angeles se je v zadnjih letih demografsko tako spremenil, da je enkrat pač moralo priti do političnega preloma, bolje rečeno - do zloma stare, tradicionalne losangeleške koalicije med belci, črnci in judovsko skupnostjo. To je bila do sedaj dobitna predvolilna kombinacija. Nič več. In še nekaj je odločilo: volilno telo Los Angelesa - še posebej latino-ameriško volilno telo - se je lažje identificiralo z Villaraigosa kot s Hahnom, pa ne le zato, ker je Villaraigosa bolj energičen, strasten, angažiran, šarmanten in povezovalen kot Hahn, ampak predvsem zato, ker uteleša lik malega človeka, ki se je prebil s socialnega dna, premagal vse šikane elitistične Amerike in ujel ameriški sen. Villaraigosa, nekdanji predsednik kalifornijske skupščine, kopredsednik Kerryjeve predvolilne kampanje in nova zvezda demokratske stranke, ima za sabo težko mladost, prikrajšanost, slabe šole, ki so ga izključevale, pretepe, nezakonske otroke, tumor, sindikalistično ulico, boj za državljanske pravice in overdose liberalizma, tako da nas ne bi smelo presenetiti, če bo Los Angeles pod njim postal Utopija liberalne inventivnosti. Kot pravi: “Nikoli ne bom pozabil, od kod sem prišel.”