14. 3. 2008 | Mladina 10 | Svet
Bo desnica izgubila?
Poznavalci napovedujejo, da bo izid županskih volitev izraz splošnega nezadovoljstva s predsednikovo agresivno politiko
Sarkozyjevo konservativno Združenje za ljudsko gibanje (Union pour le mouvement populaire, UMP) bo na letošnjih lokalnih volitvah močno poraženo; takšne so napovedi analitikov in medijev in tega se desnica vse bolj boji. Če se bodo napovedi uresničile, bodo volivci Sarkozyju primazali prvo in, žal, verjetno tudi zadnjo klofuto, preden jih bo država na predsedniških volitvah leta 2012 spet vprašala, kdo naj jih vodi prihodnjih pet let. Nekaj županov UMP, ki so se po Sarkozyjevi izvolitvi v sedlu počutili varnejši kot kjerkoli, bo moralo oditi, drugi preprosto ne bodo premagali protikandidatov, s tem se bodo znatno spremenila tudi razmerja znotraj UMP. Četudi se zdi kohabitacija med konservativnim predsednikom in večinsko konservativnim parlamentom komodna, skorajda idilična, lahko v resnici postane prava nočna mora: nekaj kritičnih poslancev UMP je že v prvih devetih mesecih dokazalo, da niso le vnaprej uglašen volilni aparat, ki bi se zgolj zaradi strankarske gorečnosti udeleževal sej in glasoval za v naglici spisane zakone svoje vlade. Sarkozy je takšen položaj v parlamentu in vladi nekajkrat že izkusil, tudi v medijih njegovi ljudje pogosto izražajo nestrinjanje in dvome v zvezi z ukrepi, ki jih izvaja, če pa bo UMP izgubila še več županov, bo moral s tem računati tudi v prihodnje. Volivci 37 mest z več kot sto tisoč prebivalci ne bodo, menijo poznavalci, tako zlahka kot navadno nagrajevali politike UMP in bodo svoje glasove raje namenili kandidatom sredinske stranke MoDem (Mouvement Démocratique, Demokratsko gibanje) Françoisa Bayrouja, socialistom, zelenim, celo skrajni Nacionalni fronti Jean-Marie Le Pena. UMP in njeni zavezniki se močno bojijo, da bodo izgubili Bordeaux, Marseille, Nico, Rouen, Toulouse in številna druga volilna okrožja. V 144 krajih z več kot štiri tisoč prebivalci je imela združena desnica doslej kakih 80 županov, levica le 60, a tudi tu se nakazujejo spremembe. Največji trn v peti v tej volilni zgodbi je Sarkozyju kajpak socialistični župan prestolnice Bertrand Delanoë, ki ga UMP poskuša zrušiti z vsemi sredstvi. Protikandidatka Françoise de Panafieu (UMP), županja 17. pariškega okrožja, ga obtožuje, da je iz Pariza naredil mrtvo in umazano mesto, v katerem je kljub kopici gospodarskih in upravnih subjektov brezposelnost večja od državnega povprečja. Obtožuje ga tudi, da se v Parizu ne gradi dovolj socialnih stanovanj, da mesto ne vlaga dovolj v posodobitev javnega prevoza in v cestno infrastrukturo. De Panafieujeva obljublja, da bo, če bo postala prva Parižanka, v prestolnico leta 2020 spet pripeljala svetovno razstavo, ki jo bo v šestih mesecih obiskalo celih 40 milijonov obiskovalcev z vsega sveta in ki bo dala mestu vnovičen zagon, ga umestila nazaj na seznam najpomembnejših svetovnih prestolnic. A javnomnenjske raziskave Delanoëju napovedujejo zmago, čeprav je prvi levičarski župan Pariza po pariški komuni, saj je mesto od leta 1871 vedno vodila desnica. Tudi leta 1977 je bil za župana izvoljen konservativni Jacques Chirac. Po 18-letni Chiracovi vladavini je Hôtel de Ville za šestletni mandat prevzel še desničarski, domnevno skorumpirani Jean Tiberi, potem pa so socialisti s tesno zmago leta 2001 dobili svojega "bu-bojevskega", buržujsko-boemskega župana, čeprav premožne četrti pregovorno volijo kandidate desnice. Verjetno je Sarkozy v že znanem bahavem slogu svojim bogatim prijateljem, v Parizu nastanjenim ladjarjem, hotelirjem, bankirjem, solastnikom Airbusa, Dassaulta in drugim sponzorjem, pri katerih preživlja zvezdniške počitnice, obljubil prav zmago desnice v prestolnici. A kot je videti tik pred volitvami, se je uštel, njihova brezkompromisna podpora bo po morebitnem neuspehu verjetno bolj zadržana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
