Mački na preži

Istra. Lepote vroče istrske pokrajine. Popolna idila - oljke, terra rosa, od vročine ožgana trava, stare kamnite istrske hiše, osamela drevesa in v daljavi lesketajoče se morje. Manjkajo samo boškarini. Pa v tej mirni spokojnosti zaslišite pokanje. Puške. Niso lovci. Ob cesti proti Novigradu je sodobno opremljeno strelišče Gusar. In tam je zadnje tedne cele dni treniral Andraž Lipolt, prvi Slovenec, ki se bo udeležil olimpijskih iger v disciplini streljanje na glinaste golobe.

Na strelskih položajih je pet strelskih mest. Tisto popoldne je Andraž treniral skupaj s prijateljem. Oblekel si je strelski brezrokavnik, si nadel sončna očala - za vsako vreme posebna - napolnil puško in začel. Odstreljal bo še zadnjo rundo. Skupaj je v celem dnevu streljal na 250 golobov. Postavil se je na začetni položaj. Odprl je puško in jo naslonil na tla. Stal je in čakal. Deset sekund za koncentracijo. Gledal je nekam v daljavo. Potem je počasi, ampak res počasi, skoraj previdno sestavil puško. Še malo je počakal. V zvočnik je rekel "AAA!!" In s tem sprožil goloba. Iz mirne nirvaničnosti se je spremenil v mačka na preži. Če mu rečete, da dobi ta lovski look, se odločno upre, da lovski pa že ne. Ampak res je, da se spremeni. Glavo nagne močne naprej in lice nasloni na cev, ves je usmerjen le na goloba, ki bo priletel iz neznane smeri. Strel. Golob se razleti. Če ne ...še en strel. Andraž razdre svojo šibrovko, prazna patrona vrže v mreže, včasih pihne v šaržer in se postavi na novo pozicijo. In tako naprej ...

Tako - če bi šlo za prave golobe, bi se nam morali med nogami motati istrski goniči, ki bi potem po grmičevju in med travo iskali mrtve ptice. Tako pa so po travniku raztreščeni samo glineni ostanki oranžnordečih glinastih elips, golobov.

Streljanje na glinaste golobe je tako na prvi pogled preprost šport. Če opazujete izkušene strelce. Če pa se v streljanju preizkusite sami - je vse precej težje. Mene je prestrašila že puška. Tekmovalna dvocevka. Andraž Lipolt ima puško, vredno 12.000 mark, ki mu jo je dal sponzor, italijansko podjetje, ki izdeluje strelno orožje. Na videz je podobna lovski puški, v njej pa so mehanizmi, posebej prirejeni za tekmovanje. Nedvomno mora biti precej bolj vzdržljiva. Njegova puška je nekaj takega kot BMW med avtomobili. Še ena podobnost je med avtomobilom in njegovo puško - nerad jo posoja. Tako kot ljudje neradi posojajo svoje avtomobile. "Za enkrat bi jo že posodil, za vsak dan pa ne." Puška je tudi taka kot violina - mora se uglasiti, nanjo se mora navaditi strelec in puška se mora navaditi na strelca. Do svoje puške ima Andraž tak odnos: 70 odstotkov jo ima kot orodje, 30 je nanjo čustveno navezan. Brez fetiša. Trideset odstotkov emocionalne navezanosti na puško se manifestira v spominih, da je z njo nekaj dosegel. In, seveda, med stotimi enakimi bi jo brez nadaljnjega prepoznal. Puške za trap imajo različno dolge cevi: od 75 do 81 centimetrov. Kopito je narejeno za vsakega strelca posebej. Naboje si strelci lahko izbirajo. Pomembno je le, da niso težji od 24 gramov. Vsak strelec pa si lahko izbere debelino šiber, le da niso debelejše od 2,5 milimetra.

Torej - mene je prestrašila že puška. Borut je bil pogumnejši in se je odločil, da bo streljal. Andraž mu je razložil, kako in kaj, kam naj gleda, kako naj drži puško, kdaj naj sproži. Borut je prvega goloba zgrešil, drugega zadel. Hura. "Ko na začetku ugotoviš, na kaj vse moraš biti pozoren, zelo hitro dosežeš tam okoli 80 odstotkov zadetih golobov. Potem pa potrebuješ zelo veliko časa, da prideš na 90 odstotkov. Stoprocentni zadetki pa so vrhunski dosežki."

Navodila

Še preden se spustimo v višine tega športa, naj tako za vsak primer povemo pravila. Saj ne, da bi podcenjevali športno razgledanost Slovencev, ampak trap ni ne fuzbal niti košarka. Ne spomnim se, da bi kdaj na naši televiziji videla, če ne že prenos, pa vsaj posnetek, če ne posnetek, pa vsaj tridesetsekundno poročilo o tekmi streljanja na glinaste golobe. Dobro, res je, da trap ni ravno televizijsko fotogeničen šport. Ni kričeča akcija, adrenalin, odkrit boj, ampak subtilna psihološka igra. Nekje med kriketom in pikadom. Ampak vseeno, razširimo si obzorja. Konec koncev se nemara celo zgodi, da bomo na bližajočih se olimpijskih igrah ravno v tej disciplini dobili odlično uvrstitev. "Ne vem. Zadovoljen sem s svojo formo. Toda pri streljanju je tako, da si lahko najboljši, pa te na dan tekme nekaj zmoti. Nič ne bom napovedoval," je previden Andraž Lipolt.

Pravila. Streljanje na glinaste golobe ali trap je disciplina, ki simulira streljanje na ptice. Ja, to že vemo. V vseh treh variantah tega športa - v trapu, dvojnem trapu in skeetu - strelci stojijo na določenih pozicijah in streljajo na tarče, ki se sprožijo na strelčev glas in z veliko hitrostjo poletijo v poljubni smeri. Tarče izstreljujejo iz petnajst metrov oddaljenega rova ali bunkerja, kjer so nameščene tri naprave za izstrelitev. Golobi s hitrostjo 120 km na uro letijo v višini od enega do štirih metrov. Za vsakega goloba ima strelec na voljo dva strela. Zmaga tisti, ki razbije več glinenih krožnikov. Šteje že najmanjša poškodba. Tekmovanje se dogaja v serijah po petindvajset strelov, pri čemer strelci menjavajo položaje, skupaj pet serij v dveh dneh. Dvojni trap in skeet sta varianta, kjer naenkrat izstrelijo dve tarči. Svetovni rekord v trapu je seveda 150 zadetih golobov. Od 150 izstreljenih. Andraž ima najboljši rezultat 121 od 125 izstreljenih.

Pri nas je približno 500 registriranih strelcev na glinaste golobe. Trap je morebiti celo drag šport. Ne rekreativno, ampak za resen trening. En naboj stane 25 tolarjev, en golob 10 tolarjev, se pravi en strel 35 tolarjev. Če mladinec začne resno, mora narediti okoli 10.000 strelov na leto. Poleg tega še stroški potovanj na tekmovanja ...skupaj na leto okoli 10.000 mark. In še puška.

V zadnjem času je šport postal bolj popularen. Pred kratkim so naredili novo moderno strelišče v Pragerskem, v Murski Soboti, gradijo ga v Grosupljem. Skupaj približno petnajst bolj ali manj opremljenih strelišč. V Pragerskem je prvo komercialno strelišče pri nas. To pomeni, da ni klubsko tako kot večina drugih in da na njem lahko streljajo le člani kluba, ampak lahko strelja vsakdo, če le plača. Blizu, v Slovenski Bistrici, domuje tudi strelski klub Center, ki je bil sicer ustanovljen leta 1995, toda streljanje na glinaste golobe je bilo tudi v Podravju razvito že prej. Že v šestdesetih in pozneje v sedemdesetih je bila slovenska trap liga. Ljubljani najbližje strelišče je bilo v Tomačevem. Ampak razen tistih nekaj strelcev so za glinaste golobe vedeli le še mulci, ki so se podili po savskem bregu in iskali "preživele" golobe. Cel, nedotaknjen glinast krožnik je res trofeja. Trdoživo bitje, ki je preživelo šibre in padec z neba. Sedaj so trap tekmovanja pri nas skoraj vsak poletni vikend.

Svetovne trap sile so Italija, Amerika, Anglija, Avstralija, Španija. V ameriški vojski imajo marinci trap celo za del usposabljanja. Tekme prirejajo tudi na letalonosilkah. V Italiji je toliko strelišč, da je strelcev več, kot je vseh Slovencev, več kot dva milijona. V Italiji je tudi največ komercialnih tekmovanj. Če hoče biti kdo uspešen tekmovalec na olimpijskih igrah, ne more prav pogosto nastopati na komercialnih turnirjih. Čeprav bi od tega lahko živel. Nagradni sklad za prvo mesto je ponavadi kakšnih 40 milijonov lir. V Italiji je tekma, kjer je prva nagrada 250 milijonov lir, in prijavilo se je 1000 strelcev iz vsega sveta. Tekmovalci so razdeljeni v več kategorij glede na svoje uspehe in vsak se prijavi v svoj rang. Tako se ne zgodi, da bi nedeljski lovci streljali z olimpijci. Biznis. Kot da bi pro golf tour organizirali za vse od Tigerja Woodsa do J''rga Haiderja.

Andraž Lipolt zase trdi, da ni profesionalec. Vsaj ne v tem smislu, da bi načrtno hodil po tekmovanjih in pobiral nagrade. Niti ni zaposlen v vojski ali policiji. Je absolvent strojništva. Če ne bi šel v Sydney, bi do sedaj že diplomiral. Tako bo diploma počakala do jeseni. Profesionalec je v tem smislu, da resno trenira. Zdaj pred igrami tri dni od osmih zjutraj do šestih zvečer, potem ima en dan počitka in spet od začetka. V Novigrad se vozi zato, ker so tam stroji za izstreljevanje golobov enaki kot v Avstraliji.

Strelski trans

Andraž Lipolt je s streljanjem na glinaste golobe začel naključno. Njegov oče je inštruiral nekega fanta, ki se je ukvarjal s tem. Ne, njegov oče ni strelec. Andraža, takrat štirinajstletnega mulca, je to zanimalo in je šel preizkusit na domače strelišče v Ilirski Bistrici. Mimogrede - prvo strelišče za streljanje golobov so v Ilirski Bistrici postavili že leta 1965, sedaj pa je to moderno olimpijsko strelišče. In, ja, Andraž je predsednik kluba, ki ima trenutno 50 članov. Kakorkoli: ko je prvič ustrelil, je zadel pet od desetih golobov in zdelo se mu je, da je to preprost šport. Od takrat je s streljanjem zasvojen. "Pravijo, da si od vonja smodnika lahko zasvojen. Tako kot od bencinskih hlapov. Morda sem zaradi tega lahko tako dolgo na strelišču." Smodnik in bencin? Ni čudno, da je Jackie Stewart, legenda formule ena, treniral tudi streljanje na glinaste golobe. Takole: skupaj z bratom Jimmyjem sta začela z dirkanjem, ko pa se je brat ponesrečil v Le Mansu, so straši Jackieju prepovedali dirkati. Začel je streljati in leta 1960 se je celo uvrstil v olimpijsko reprezentanco. Na igrah ni nastopil. Premamili so ga bencinski hlapi.

Andraž pa bo nastopil na olimpijskih igrah. Letos. Olimpijsko kvoto je izpolnil lani in v svetovni trap srenji je bilo to veliko presenečenje. Tako veliko, da so ga po tekmi poklicali na doping kontrolo, češ ni mogoče, da bi Slovenec nastreljal tako dober rezultat. Doping v tem športu ni razširjen. Če se pojavi, gre za beta blokatorje, ki povečujejo koncentracijo. Andraž se koncentrira z avtogenim treningom. Koncentracija je močan dejavnik pripravljenosti tekmovalca. Menda je tako, da po urah in urah streljanja tekmovalci počnejo to avtomatično, vsaj v tem smislu, da izklopijo razum, misli. "Za ta šport moraš biti ali malo neumen ali pa tako pameten, da se narediš neumnega," je rekel. Prosim? Ja, tako da se lahko odklopiš. Če mene vprašate, je streljanje na glinaste golobe kombinacija šaha in atletskega šprinta. Nore koncentracije in eksplozivnosti. Z dotikom lovstva, humanega lovstva, ki ne trpi pobijanja živali. Čeprav - v tridesetih in štiridesetih letih so imeli v Italiji tekme, kjer so spuščali žive golobe. Dejstvo je, da se je šport razvil iz lova. Toda pravi profesionalni tekmovalci nimajo ničesar skupnega z lovci. Andraž Lipolt ni nikoli lovil živali in trdi, da jih nikoli ne bo. To ga sploh ne zanima. "Lovci so samo aristokrati, ki na glinaste golobe streljajo rekreativno," je prepričan Andraž.

Od začetnega poskusnega streljanja se je njegova kariera počasi vzpenjala. Sprva je streljal popoldan, rekreativno. Potem je leta 1991 postal mladinski jugoslovanski prvak. In odločil se je, da bo treniral resno, ampak še vedno ne profesionalno. Streljanje na glinaste golobe je bilo še vedno le njegov hobi. Nastopal je na komercialnih tekmovanjih in si tako kot dijak služil žepnino. Treniral pa je vedno sam. V Sloveniji je samo en registriran trener za to športno panogo, Niko Mejaš, ki je tudi selektor slovenske reprezentance. Andraž je treniral večinoma sam. Največji uspehi: po njegovem mnenju je dosežena olimpijska kvota velik uspeh. Res je, da bi jo moral letos še potrditi, a je imel v celem letu na voljo le tri tekme. Od leta 1996 tekmuje v svetovnem pokalu. Tekme trajajo dva dni in so povsod po svetu, tako da to ni sezonski šport. Prvi dan streljajo 75 golobov, drugi dan še 50, najboljših šest strelcev gre potem še v finale, kjer imajo dodatnih 25 golobov. Leta 1996 je bil peti na mladinskem svetovnem prvenstvu. Leto prej peti na sredozemskih igrah. Leto pozneje je bil osmi na evropskem prvenstvu in trinajsti na svetovnem. Lani je bil na evropskem prvenstvu sedmi. Na izbirne tekme za slovensko trap reprezentanco pride od štirideset do petdeset tekmovalcev. Redni člani naše reprezentance so Boštjan Maček, Matej Žnidaršič, Alojz Potisk, Gorazd Slemenšek, Marko Vilfan, Stane Pišek. Seveda tekmujejo tudi dekleta. Najboljši slovenski strelki na glinaste golobe sta Tamara Matko in Jasmina Maček. Dekleta na olimpijskih igrah nastopajo v svoji konkurenci. Povprečna starost strelcev? Andraž je drugi najmlajši udeleženec olimpijskih iger v tej disciplini. Povprečno so strelci stari malo čez trideset let, najstarejši tekmovalci štirideset. Na komercialne tekme pa pridejo tudi starejši. Celo sedemdesetletniki.

Andraž Lipolt je na svoje veliko presenečenje dosegel cilj olimpijskih iger. Toda njegova vodilna motivacija je kontrola samega sebe: "Najbolj me navdušuje, kadar sem v vrhunski formi. Takrat se mi zdi, da golobi letijo počasi, da so večji, čeprav so seveda vedno enaki in vedno letijo z enako hitrostjo. To se mi zgodi morda dvakrat na sezono in takrat padem v strelski trans." In golobi se spremenijo v leteče tolste purane. Če opiše svojo pozicijo na strelišču, pravi: "Sem kot kača, ki piči. Čakam, čakam in potem naenkrat pik."

povezava

povezava

povezava