"Najbolj demokratične volitve"

"Zgodba se je začela na Kosovu in se bo tam tudi končala," je menda dejal neki nemški novinar v Sarajevu leta 1993 med pogovorom z visokim oficirjem vojske Bosne in Hercegovine o razpletu krize na območju bivše SFRJ. "Narobe!" je odvrnil slednji. "Vse se je začelo v Beogradu in se bo tam tudi končalo."

Za kosovske Albance, ki že dvanajst let bojkotirajo volitve v Srbiji in Jugoslaviji, so bili volitve in aktualno dogajanje v Jugoslaviji daleč. "Če bi že odšel na volišče, bi volil Sobodana Miloševića. Naj ga Srbi imajo," je pred volitvami izjavil Virtyt Gacaferi, novinar albanskega dnevnika Koha Ditore. Virtyt je prepričan, da bi z Miloševićem na oblasti v Jugoslaviji Albanci na Kosovu, ob pomoči mednarodne skupnosti, lažje dobili želeno samostojnost: "Raje kot dobrega soseda imam svojo suvereno državo. Če bo Milošević odšel, bo Jugoslavija deležna mednarodne pomoči in simpatij, posledično bo simpatij in mednarodne pomoči manj za nas, in resnici na ljubo, mi to ni prav nič všeč."

V Obiliču, majhni vasi, kjer stojijo ogromni dimniki in grde zgradbe termoelektarn Kosovo A in Kosovo B, je bilo v nedeljo eno izmed volišč v garaži, pred katero je stal parkiran avtomobil OVSE. Pripadnik mednarodne misije je dogajanje opazoval od daleč, kot mu je bilo ukazano. Pred barako, garažo, se je zbralo manjše število starcev, Srbov. V vasi, ki jo varujejo norveški pripadniki Kforja, danes živi le še 857 srbskih prebivalcev, medtem ko jih je bilo pred vojno na Kosovu v vasi več kot 7500. Vladimir Todorović, predstavnik nekakšne lokalne samoorganizirane srbske organizacije za zaščito človekovih pravic, je povedal, da Srbi dobro sodelujejo s Kforjem in da se je sam pred nekaj dnevi o volitvah pogovarjal z Bernardom Kouchnerjem. "Nikakršnih težav ni in jih ne bo! To so demokratične volitve in novinarji so dobrodošli," je poskušal biti prepričljiv. "Vsi smo za Slobodana," je govorila starka na volišču že nekaj minut pred osmo, ko naj bi se volitve uradno začele. "Nikogar drugega ni, ki bi nam, Srbom na Kosovu, lahko pomagal."

Obkrožanje imen, zlaganje listkov in njihovo potiskanje v bele skrinjice je trajalo le slabo uro in zatem je ljudi, volilcev na tem volišču, zmanjkalo. Pred volilno komisijo so ostali le dolgi seznami, polni albanskih imen, in odprta steklenica domače rakije. Na drugem volišču v Obiliču sta še vedno vladali gneča in zmeda. Zmedo so vnesli ljudje, ki niso bili na volilnih seznamih, a so hoteli glasovati. Bili so pravoslavni begunci iz hrvaške Krajine in Bosne, ki so po porazih srbske vojske pribežali na Kosovo. "Pa saj ga poznamo, naj glasuje," je predlagal član volilne komisije, ko je pred njim stal starec, ki ni bil na volilnem seznamu in ni imel s sabo nobenega dokumenta. "To ne gre tako, počasi ljudje! Voliti mora tam, kjer je vpisan v volilni seznam," je bil odločen drug član komisije. Sledile so žaljivke in po sivih hodnikih so odmevale kletvice. Naposled so ljudje odšli na drugo volilno mesto, kjer naj bi bila njihova imena vpisana v sezname.

Milorad Spasić je svoj glas oddal že pred zmedo. Njegov obraz je bil mračen. "Če narod hoče preživeti, bo že vedel, kaj naj naredi," je povedal možak, ki je leta 1998 izgubil svojega sina - menda ga je ugrabila OVK. Odkar so na Kosovo prišle mednarodne vojaške sile, se je zanj življenje še poslabšalo. V Obilič je pribežal iz vasi, v kateri je imel tri velike hiše. "Tukaj smo kot v zaporu. Ne moremo iz zgradbe, le tu in tam se z vlakom in ob spremstvu Kforja odpeljemo v Mitrovico po nakupih. Govoril sem že z vsemi pomembnimi ljudmi, ti poznajo mojo težavo in zdaj samo čakam, da mi bo kdo povedal, kaj se je zgodilo z mojim sinom." Kmalu po zaprtju volišč, ta so se na Kosovu zaradi varnostnih razlogov zaprla že ob šestnajstih, so opazovalci OVSE povedali, da na Kosovu ni volilo več kot 45.000 volilnih upravičencev.

"Mednarodni" so se bali poskusa aktualne srbske oblasti, da bi poskušala manipulirati z glasovi kosovskih volilcev. Kmalu je postalo jasno, da je Milošević, v nasprotju z drugimi deli svoje države, na Kosovu preprečljivo zmagal. Le njegovi strgani predvolilni plakati in grafiti na stenah - Gotov je, Narod bira a ne Mira, Umri bando crvena - so dali vedeti, da srbska opozicija obstaja tudi na kosovskem severu, v Kosovski Mitrovici in Leposaviču. Je pa v nasprotju z Beogradom in drugimi kraji v Srbiji v razdeljeni Kosovski Mitrovici po objavi volilnih rezultatov presenetljivo mirno.

Miloševićevi jurišniki, ki so v mestu kljub izredno strogim varnostnim ukrepom mednarodne skupnosti kamenjali predsedniškega kandidata demokratične opozicije Vojislava Kostunico na njegovem predvolilnem mitingu, so se po končanih volitvah pritajili. V mestu nihče ne praznuje zmage. Kosovska Mitrovica je ujeta v ozračju strahu in čakanja na začetek zadnje velike Miloševićeve igre. Vse, kar se bo zgodilo v Beogradu, bo vplivalo tudi na dogodke v srbskem delu severnega Kosova, in ljudje se tega bojijo.