Vrnitev velikega derbija

Samo tako boste dobili derbi. Recimo Olimpija : Jesenice v hokeju. Ali Krim : Olimpija ali zdaj tudi Prule : Pivovarna Laško v rokometu. Če jih ni, jih je treba narediti, recimo lani Olimpija : Krka v košarki. V zadnjih letih smo izgubili derbi med Olimpijo in Mariborom v nogometu. Menda se je letos spet vrnil. Na prvi prvenstveni tekmi med večnima tekmecema je bilo 8000 gledalcev. To in prihodnjo sredo pa se bosta najprej v Mariboru in potem v Ljubljani v pokalu Slovenije moštvi spet srečali. Maribor v krizi in prerojena Olimpija.

Boj za zmago in ugled v najpomembnejši igri. Vreme nad Pohorjem je odslikavalo nogometno razpoloženje mesta. Čemerno in vse prej kot optimistično. Domača ekipa, ki je še prejšnjo sezono navduševala nogometne zanesenjake, sedaj na tekmah kaže sivino. In ni več nedotakljiva. Že pred tekmo se je vedelo - Maribor lahko izgubi! Na tekmi z Olimpijo, proti kateri ni izgubil že skoraj tri leta ... "Pa kaj? Če je Olimpija boljša, naj zmaga," je zgodaj popoldne, pred nedeljskim obračunom Maribora in Olimpije, dejal eden od zaposlenih v domačem klubu.

Možnost neuspeha je bila utemeljena na večmesečnih neprepričljivih in neuspešnih predstavah domačinov, za katere ni igralo kar precej poškodovanih zvezdnikov. To pa je pomenilo tudi manjšo kakovost vijoličaste enajsterice, čeprav jo je prve četrt ure nadomestila s fanatično borbenostjo in pritiskom na tradicionalne tekmece. Na derbiju pač nikoli ni nič gotovo ... Ko je Olimpija prvič zadela, pa se je nakazala smer bolj ali manj pričakovanega razpleta. Vsako minuto je bilo manj upanja za domače in vedno več dežja za obiskovalce. Mogoče je bilo Olimpijinim igralcem zaradi vremensko podobnega srečanja, ki so ga odigrali isti teden z barcelonskim Espanyolom, malce jasneje, kako igrati na vodni zelenici z obveznimi bazeni za čiščenje kopačk ob avt črtah, pod vse hujšimi nalivi dežja. Olimpija pač igra dopadljiveje in učinkoviteje. Zato si je - na čelu s Prašnikarjem, ki je najboljši poznavalec mariborske enajsterice - za prikazano igro prislužila aplavz gledalcev. Razen Viol. Aplavz tistih, ki so sploh ostali do konca tekme. Bojan Prašnikar, še lani trener Maribora, pravi: "Bilo je ganljivo. Tam sem doživel najlepše trenutke in sem s publiko ostal v dobrih odnosih, predvsem ker je tamkajšnja publika korektna, saj ceni in razume, kaj je nogomet. Ljubljanska publika razmišlja malo drugače, v preteklosti je je bilo malo. Je pa res pokazala svoj drugi obraz in se zbira v zmeraj večjem številu." Mnogi so derbi videli kot veliko zmago iz Maribora odpuščenega Prašnikarja. Jože Jagodnik, predsednik Maribora, ki se je odločil za druge trenerje, pa je prvi poraz na tekmi z Olimpijo komentiral kot športni dogodek: "Porazi so pač sestavni del športa." Človek, s prihodom katerega sta se pričela vzpon nogometnega kluba in prevlada na slovenski nogometni sceni, je imel že prej podobne izkušnje s košarko in tenisom. "Ob prihodu sem nogometni klub vzel za svoj novi izziv. Ko sem v klubu, delamo s polno paro. Štab, od osmih, pa če je treba, do osmih." Poleg dela v klubu je še vedno dejaven tudi v politiki, pred tem pa je delal na mariborskem radiu in televiziji. Klub je, po njegovih besedah, pred delovanjem v politiki. "Politika v klubu bi bila majava podlaga. In bi slabo vplivala na notranje razpoloženje." To je obremenjeno s spremembami v moštvu in poškodbami v prvi postavi. Pa odhod Prašnikarja ... "Prašnikar je poseben fenomen, ni pa nenadomestljiv. Nobeden ni, tudi jaz ne. Že pred njegovim odhodom se je pričela agonija kluba; pripeljal je nekaj slabih okrepitev, skrhali so se odnosi, svoje se je pokazalo tudi v slačilnici. Slabi izidi in igra."

Zanimivo je, da predsednika - navkljub nekdanjim sporom - bolj podpirajo Viole kot tribuna. Kaj pa poreče na mnenje slednje, ki je prejšnjemu strategu ploskala? "Je. Toda ploskala je tudi Šušku. Tribuna je dejansko zbirališče ljudi, povezanih z mariborskim nogometom. Bivši in sedanji igralci, funkcionarji ... Znotraj tega so krogi, ki trenutno vplivajo na razpoloženje v zvezi s klubom." Osemsto letnih vstopnic torej ne gre enačiti s pravico do glasu pri funkcioniranju kluba. "Gre za to, da z vstopnico ne kupijo pravice do zmage. Nobeden je ne more kupiti v nobenem klubu na svetu. Za nas pa je že od začetka eden od ciljev popularizacija nogometa na raven družinskega športa. Da možje pridejo z ženami na tekmo," vabi mariborski predsednik na stadion tudi pripadnice močnejšega spola.

Načrti kluba tako - tudi s ciljnim profilom publike - temeljijo na dolgoletnih programih in proračunu, katerega letne postavke znašajo nekaj milijonov nemških mark. Med pogostejšimi očitki upravi kluba so tisti v zvezi s prodajo igralcev. "Za prodajo igralcev smo letos dobili 2,6 milijona nemških mark. To je več kot od treh glavnih sponzorjev. Jasno, da ne moremo početi tega vsako leto. Tudi z igralci imamo dve- ali štiriletne pogodbe."

Pred Mariborom sta sedaj dve srečanji v slovenskem pokalu. Kmalu bodo nared tudi poškodovani zvezdniki. "Vračata se Galić in Balajić, potem pa bomo videli." Sicer ima klub povsem drugačne poglavitne težave. Recimo gladko in neproblematično delovanje kluba, ki je po lanskem evropskem blišču to sezono zasidran v domači ligi in pokalu, ampak "tudi Ajax že tri leta manjka v ligi prvakov. Prisotnost v njej ni nekaj samoumevnega. Celo športne institucije, kot je Barcelona ali Bayern, izgubljajo tekme. Ko smo Bayernu vzeli piko in napredovanje v tej ligi, je to zanj pomenilo 25 milijonov mark izgube. Pa niso takoj letele glave."

Navijači se vračajo

Sicer pa kar nekaj navijačev ni videlo vseh Olimpijinih zadetkov, ker so pač prej odšli. Ni se jim dalo gledati Maribora brez prave ideje, enakovrednih igralcev in učinkovite igre.

Mariborska tribuna je tradicionalno zbirališče nogometnih zanesenjakov. Na njej pa se pogosto sliši gola in groba, cinična in prevratniška misel. Publika je že med srečanjem izrekala pestre komentarje o igri domačih in vodstvu kluba. Po tekmi je bil najbolj revolucionarno razpoložen dr. Alojz Križman, nekdanji mariborski župan in nekdanji predsednik Športnega društva Branik: "Za poraz je kriva uprava kluba, ki je pregnala trenerja Prašnikarja in razprodala igralce. Morala bi prevzeti odgovornost za posledice in odstopiti!" Za kaj takega ne vidi razloga Zdenko Fundak, tehnični direktor poražencev: "Situacija je normalna. Sicer nam je zelo žal, želeli smo zmagati, pa ni šlo." In kaj poreče na aplavze mariborskega občinstva Prašnikarju? "Normalno. Publika je športna in ceni Prašnikarjeve uspehe z Mariborom. Mogoče je bil presenečen, ko je vodstvo kluba takrat sprejelo njegov odstop, čeprav ga je sočasno nagovarjalo, naj ostane. Očitno ni več imel stika z igralci. Taka so življenjska pota ..."

Najzvestejši navijači Maribora so, kot je znano, Viole. Kot pravi transparent Štajerska Viola - zvestoba do groba. Dobro desetletje je minilo, odkar so se na zidovih v središču mesta pričeli pojavljati grafiti Marinci. Navijači iz osnovnih šol, ki so bili slaba šala za starejše privržence nogometa, so se pred zadnjo medrepubliško tekmo v Jugi preimenovali v Viole. Stvari so se obrnile na glavo, ko so slovenski klubi zaigrali v svoji ligi. Takrat so mladinske scene v hipu postale trend. Jug stadiona je postal trajno zbirališče, kjer zdaj zasedajo tri sektorje za 300 ljudi. Lansko sezono so imeli 900 članov, za prvi jesenski derbi pa so Violam prodali okoli 700 vstopnic. "Ogromno naših je na vzhodu in na tribuni," pravi Šiško, vodja Viol. Sestavljene so iz podskupin pestrih imen kot Kurve Center ali Viole Alco United.

V začetku je bil slog navijanja med angleškim in italijanskim. Obojima pa je skupna huliganska komponenta, v kateri imajo svoje državno prvenstvo z Ljubljančani. Viole so tudi simbol antiljubljanstva. To dokazuje transparent Grazie Espanyol ali napis Antižabar na kapi gledalca z zahodne tribune, kjer tudi navadni gledalci nosijo klubske barve. Tu in tam se na prsih kakega starejšega Mariborčana bohoti Olimpijin šal. Spomin na bojne dni ... "Mi smo jih že pogosto, nazadnje na sestanku za reprezentanco, povabili, naj v Maribor pridejo zjutraj, ne pa da na tekmo zamudijo," pove Lazo.

Policija je, po njihovem, marsikdaj kriva za incidente. "Včasih se obnašajo, kot da smo na jugu samo kriminalci, ki jih je treba razbiti. Viole so vse, kar si kdo lahko zamisli: od malih kriminalcev, narkomanov in brezposelnih do delavcev, direktorjev in študentov!" Tudi odnosi z upravo niso vedno bajni. "Z njimi se sedaj normalno pogovarjamo in so neka institucija," pravi Jagodnik. "Bilo je obdobje, ko smo jim zaradi huliganstva ter spopadov z Green Dragonsi prepovedali ogled tekem. Potem se je pričelo mehčanje odnosa. So pa skupina, ki je pokazala, da je najbolj privržena klubu." Skrbijo predvsem za baklade, šove in koreografijo vsega stadiona. In navijajo za vijoličaste do konca. Tudi, če je treba zato pretepsti kakega policista. Na lanski tekmi z Olimpijo (ki še ni bila derbi) so nekega modrega kalilca njihovega navijaškega miru enostavno zabodli z marelo.

Nova Olimpija

Menda so navijači Olimpije Green Dragons manj nevarni in vsaj toliko fanatični. Štajercev ne marajo, to pa derbi, če je vsaj približno izenačen, še dodatno popestri. Đizas, eden od zelenih šefov, pravi: "Olimpija - Maribor je edino, kar nas od fuzbala v slovenskem prostoru zanima, tudi navijaško smo Viole in Dragonsi edini navijaški skupini. Niti zelo slabo obdobje Olimpije na nas ni pustilo sledov, mi navijamo, če je klub v dobrem ali slabem. Dolgo smo govorili, jebat ga, kaj lahko mi naredimo, če klubu ne gre. Zdržali smo, naredili deseto obletnico, ko je zadnjič igral Maribor v Ljubljani, in bilo je ogromno ljudi." Filinga pa ni bilo več. Dragonsi so zaradi prejšnje uprave kar nekaj časa štrajkali, in ko se je končno zamenjala uprava, so se vrnili. Zdaj jih je kakih 400 ali 500, tistih, ki se štejejo za staro ekipo, ki imajo članske izkaznice ali pa tudi ne. Menda so se z novim direktorjem Gavezom stvari toliko uredile, da je spet užitek navijati. Sicer pa drugače od Viol trdijo, da se še niso zares stepli. In da to niti ni tako slabo. Edino enkrat. "Takrat je bilo 150 Viol na 20 naših, pa še takrat sta jih dobila samo dva." Sicer pa za največji eksces velja obračun na vlaku v Štorah, ki je Dragonsom onemogočil ogled zadnjega derbija. Policijska različica je znana, Dragonsi so težili, policisti so jih morali enajst raniti. Kaj pa pravi Đizas: "V Celju je prišlo devet naših gor, ki že od jugo lige navijajo za Olimpijo. Eden je vrgel enemu našemu piksno in ta je ni ujel. In je priletela med dva policista, ki sta bila za steno, eden je bil še malo bolj živčen celo pot in sta začela tolč po najbližjih in vse skupaj se je začelo. Ona dva sta dobila svoje, potem sta iskala pet krivcev, za katere sploh nista vedela, kdo so. Potem se je šel eden od naših pogajat in so ga odpeljali. To je povzročilo revolt. Potem smo šli dol in imeli odprt fajt s policijo in čakali uro in pol. Nato pa je prišel ukaz, da je treba vlak spraznit. Potem smo izvedeli, da je dala Olimpija gol in smo zakuril baklo in potem so policaji dobili povod. Specialci so bili iz Maribora, zakuhal pa so ljubljanski policaji, dva iz štacjona, ki naj bi bila huje ranjena. Šla pa sta z nami v Ljubljano in bila sta prav pametna. Eden od naših pa je imel zlomljeno ključnico od policajev, čisto brez veze, ker je sedel povsem mirno."

Ampak derbi je moč prepoznati tudi po takšnih dogodkih. In kako ga prepozna Miro Gavez, direktor Olimpije in eden tistih, ki so krivi za prerod zelenih: "Anemične tekme nikogar ne zanimajo. K večjemu obisku v Ljubljani je svoje prispevala tudi reprezentanca z uvrstitvijo na EP. Večje zanimanje pa je povzročila še sama Olimpija s prihodom trenerja Bojana Prašnikarja in z dobrimi igrami v prvenstvu. V klubu smo tega zelo veseli in tudi v prihodnje nameravamo delati na tem, kljub katastrofalno slabemu stanju ljubljanskega štadiona. Prvi korak je bil prestavitev igralnih terminov na petek zvečer, to je povzročilo povečan obisk gledalcev. Čeprav so to majhne številke za evropske razmere, smo imeli letos na eni sami tekmi toliko gledalcev kot lani spomladi na sedmih tekmah. Še zelo daleč pa smo od številke 20.000, kolikor naj bi bilo gledalcev na eni od tekem obeh klubov, ko sta oba nastopala v bivši jugoslovanski ligi."

Stabiliziranje ljubljanskega kluba je očitno eden izmed nujnih pogojev za derbi. Seveda pa zaradi tega ne sme propasti mariborski nogomet, saj je ta lani skupaj z reprezentanco povzročil prerod našega nogometa. A za to potrebujemo vsaj dve navijaški skupini, vsaj dvaindvajset normalnih nogometašev, vsaj dva sposobna direktorja in vsaj dva dobra trenerja. Na žalost je trenutno naš drugi trener na klopi Hita Gorice.