POP TV pojedel Kanal A

Pretekli četrtek zvečer je bila ena sama velika televizijska zabava. Saj pravzaprav ni bilo nič posebnega: najprej je bila na sporedu komercialne televizije Ally, potem na drugi komercialni televiziji prva tekma košarkarske evrolige. Pa tudi to ni bilo nič posebnega. Ob četrtkih je bil vedno na sporedu tudi šport. In upam, da nisem za časom, kar se tiče medijskih teorij, toda na fakulteti so me učili, da je posedovanje televizijskega daljinca izkazovanje moči znotraj družine. Raziskave, ki so nam jih takrat predstavljali, so dokazovale, da je velika verjetnost, da bodo pri izbiri kanala poveljevali moški. In ker je velika verjetnost, da moških ne zanimajo nezgode nevrotične Ally, žensk pa ne zanimajo prepotena telesa pod koši, je predvidevati, da bi četrtkovi večeri lahko v prihodnje povzročali družinske - če ne družinske, pa partnerske - travme, če bi bili obe oddaji, brez katerih ne moremo živeti, na sporedu ob istem času.

Še en četrtek prej pa je medijsko javnost presunila novica, da je podjetje Super Plus tudi uradno pridobilo večinski delež televizije Kanal A. Super Plus? Podjetje, ki je v večinski lasti podjetja Pro Plus, ta pa je producent programa POP TV. Super Plus je lastnik 90 odstotkov delnic Kanala A, ostalih deset pa je razdeljenih med pet delničarjev. Vrednost sklenjenega posla je 12,5 milijona dolarjev. Skratka: POP TV je pojedel Kanal A. Kar pomeni, da Ally verjetno ne bo nikoli na sporedu sočasno kot evroliga.

Na videz to verjetno ni nič posebnega. Pač še en medijski prevzem. Morda v tako majhnem prostoru, kot je naš, morda odmeva malo bolj, kot bi kje druge. Razen če se ne bi združili CNN, ABC in NBC.

Za navadnega gledalca združitev morebiti le ni napačna. Če nič drugega, bodo v popoldanskem terminu vsaj na enem programu ukinili telenovele, kar bo dejansko pomenilo programsko raznolikost. Kar pa se tiče bitke med spoloma, novi šefi Kanala A napovedujejo, da bo shema, ki so jo zakoličili ob četrtkih, osnova za nadaljnje programske smernice in da bodo denimo na Kanalu A tudi v terminu prenosov formule ena na POP TV ponudili program za žensko občinstvo. Hm, to bi pa morebiti pomenilo potencialna nesoglasja med gledalci ob istem sprejemniku.

Ampak kaj nismo še pred kratkim govorili o tem, da bi Kanal A prevzel POP TV? Še huje: televizijska programa sta si bila nenehno v laseh. Zaradi nadaljevank, zaradi kviza, zaradi filmov. Še v začetku letošnjega leta so popovci kanalovce obtoževali, da kopirajo njihovo programsko shemo. Kar bi bilo tako na videz nemara celo res. Oddaje, ki so si bile neposredna konkurenca, so bile na sporedu ob istem času. Samo spomnite se rivalstva, ki sta ga povzročila kviza Lepo je biti milijonar in Življenjska priložnost. Na Kanalu A so celo premaknili napovedano premiero, samo zato, ker so popovci napovedani datum premiere prestavili, seveda samo zato, da bi prehiteli kanalovce. Da o bedariji, da sta bila kviza na sporedu sočasno, sploh ne izgubljamo besed. Podobna bitka se je bila s telenovelami. Ne glede na to, kaj so si o njih mislili programski direktorji, so jih mrzlično kupovali, si pri distributerjih zviševali ceno (ki je bila tako ali tako največja poslovna skrivnost) ter spet tekmovali, kdaj se bodo popoldan začele telenovele. Tako da se je solzavi televizijski čas vse bolj pomikal proti poldnevu.

Poglavje zase so bili podatki o gledanosti. Medtem ko so vam na POP-u vedno radi postregli s podatki, ki so vzbujali vsaj senco dvoma, je bila pot do podatkov gledanosti najbolj hot oddaj Kanala A ena sama muka, neskončna pot od piarovcev, ki so potrebovali odobritev direktorjev, do agencij, ki so potrebovale odobritev direktorjev in piarovcev ... vse za nekaj številk.

Velikani in škrati

Če se za hip oddaljimo od javne manifestacije televizijskih postaj, se pravi od programa, in se osredotočimo na tv-postaje kot del zabavne industrije, ki mora nujno prinašati dobiček, se spustimo v mednarodni biznis. Združitev obeh slovenskih komercialk je pravzaprav združitev palčkov po naročilu velikanov. Saj se spomnite SBS (Scandinavian Broadcasting System) in CME (Central Media Enterprises), podjetij, ki sta bili z deleži prisotni v naših komercialkah?

CME je bil 78-odstotni lastnik Pro plusa. Poleg tega so pogoreli s češko televizijo Tv Nova - "barabe" češke so se izkazale za bolj prefrigane biznismene - neuspešne oz. nedobičkonosne pa so bile tudi naložbe v Romuniji, Ukrajini in na Slovaškem, izgube pa stomilijonske.

Marca lani sta obe medijski multinacionalki, specializirani za Srednjo in Vzhodno Evropo, oznanili, da se združujeta v SBS Broadcasting SA, eno večjih evropskih medijskih združb, z osemnajstimi televizijskimi in dvanajstimi radijskimi postajami v trinajstih državah in potencialnim 150-milijonskim občinstvom. Podjetji sta se dogovorili, da gre formalno za nakup CME s strani SBS. Nova združba je v večinski lasti SBS, CME ima 33 odstotkov delnic. Že takrat se je govorilo tudi o združevanju POP TV in Kanala A, in če bi upoštevali to njim hierarhično nadzdružitev, bi moral Kanal A pojesti POP TV, saj je bil SBS po združitvi tudi formalni lastnik deleža CME v Pro Plus.

Samo zanimivost - ob združevanju tujih botrov je Marjan Jurenec povedal skoraj isto kot sedaj - to prinaša boljše pogoje nakupov televizijskega programa, povečanje domače produkcije in raznovrstnost programa za gledalce. O dejanski fizični združitvi pa so tedaj bolj molčali.

Toda korporaciji sta imeli neposredno stičišče le v Sloveniji in na Madžarskem. O tem, da bi ena ali druga korporacija prevzela katero od naših komercialk, se je govorilo že pred njuno združitvijo. Nenazadnje je Vladimir Polič, skupaj z družino večinski lastnik Kanala A, svoj 66-odstotni delež delnic obljubil tako SBS kot CME. Že leta 1994 je 45-odstotni delež ponujal CME, ti so zavlačevali s podpisom pogodbe, pojavil se je SBS, Polič se je dogovarjal z njimi, hkrati pa tudi s CME, češ če ne bo kupil SBS, bodo pa oni. Naenkrat se je zgodilo, da sta veljala oba dogovora, SBS je medtem kupil 33-odstotni delež Baringa, ki je posojilo Kanalu A spremenil v lastniški delež, kar je pomenilo, da SBS po zakonodaji ne bi več smel imeti večjega deleža v naši televiziji ... klopčič je razrešila prav združitev SBS in CME. Družbi sta se dogovorili, naj bi madžarske posle prevzel SBS, slovenske pa CME. Delež Kanala A naj bi CME prevzel do 30. junija letos. Ustanovljeno je bilo podjetje Super Plus, z lastniki iz vrst CME in Pro Plusa, ki naj bi prevzel Kanal A. Ni znano, za koliko je svoj delež prodal Polič.

Ob združitvi na mednarodni ravni so napovedali, da naši postaji še najmanj šest do osem mesecev ne bosta spremenili strategij. Vsaj toliko časa ne, kolikor bosta veliki potrebovali za vse združitvene operacije. Medtem ko se je bitka velikanov umirila, so se naši malčki podali v areno, da bi pokazali, kdo je uspešnejši. Jasno je bilo, da bodo kapitalski botri obdržali sposobnejšo ekipo, samo najboljše. In zato se je nekaj časa govorilo, da bo POP TV kar propadel, Kanal A je navidezno prosperiral, in če bi sledili logiki poražencev, bi morali izgubiti popovci. Pa se zdi, da niso.

Konec junija so se govorice o združevanju slovenskih komercialk prvič pokazale v resnih obrisih. Uradu za varstvo konkurence so namreč priglasili, da bi podjetje Super Plus kupilo 81 odstotkov delnic Kanala A. Urad si je vzel devetdeset dni časa, da prouči priglasitev. S posebnim vprašalnikom so vprašali Svet za radiofuzijo in druge zaintersirane stranke (predvsem oglaševalske agencije), kaj si mislijo o združitvi. Zanimalo jih je predvsem, kako bi to vplivalo na izbiro uporabnikov, na raznolikost programskih shem, na koncentracijo oglaševalskega prostora. To slednje je še posebno hudo. Naša zakonodaja določa, da ima kdo prevladujoč položaj na trgu, če zavzema 40-odstotni tržni delež. POP TV je imel v začetku leta 55-odstotni delež pri oglaševanju, Gajba tv dva odstotka, Kanal A pa 21. Skupaj bi torej podrli vse meje.

Konec avgusta je Urad za varstvo konkurence sporočil, da ne nasprotuje združitvi televizij, ker naj bi bilo to dobro za gledalce in oglaševalce. Svet za radiofuzijo je imel sicer pripombo o medijski pluralnosti, češ da se zna zgoditi, da ne bo zadovoljeno programski raznovrstnosti, a to ni zadržalo blagoslova za biznis.

In potem je končno prišel torek, 10. oktober, ko so si pogajalci z obeh strani stisnili roke in posel je bil sklenjen. Razrešili so vse sporne točke in že v četrtek naznanili, da so ljudje POP TV vkorakali v do tedaj za njih najbolj varovano trdnjavo, v prostore Kanala A. Razdelili so si pisarne in ... začeli z delom.

Gledalec, sveta vladar

Ob prevzemu je Marjan Jurenec, generalni direktor Pro plus in sedaj tudi predsednik nadzornega sveta skupščine Kanala A, poudaril, da bodo skrbno nadgrajevali do sedaj premalo kakovosten program te hiše. No, tudi za kakovost televizijskega programa veljajo približno taki kriteriji kot za mis sveta: nekaterim so všeč blondinke, drugim brinetke. Kar pa se tiče različnosti programov Kanala A in POP TV, je tako, da bi za Kanal mirno lahko trdili, da je usmerjen na urbano publiko, ki se zabava ob Tretjem kamnu od sonca in Stilskem izzivu, program POP-a pa je milo rečeno populističen. S pripombo, da je v zadnjem letu kakovost popovske televizije, vsaj kar se tiče nadaljevank in filmov, očitno padla. Kaj jim je še ostalo poleg Ally? Ah, seveda, Resnične zgodbe.

"S spremembo lastniške strukture televizije Kanala A se za gledalce ne bo nič bistveno spremenilo. Pri sodelovanju s podjetjem Pro Plus gre za optimiziranje in usklajevanje poslovanja, da bi sredstva in energijo namesto za konkurenčen boj uporabili za ustvarjanje raznovrstnega programa za gledalce. Sčasoma bodo boljše možnosti za nakup tujih programov in produkcijo domačih zabavnih oddaj, ki so že doslej dobile simpatije gledalcev," je sporočil novi direktor Kanala A Branko Čakarmiš, ki bo hkrati ostal tudi na svoji dosedanji funkciji programskega direktorja POP TV. Mimogrede - svojo medijsko kariero je začel na Kanalu A, ki ga je zapustil konec leta 1994.

Za sedaj je edina napovedana sprememba ukinitev Gajba TV. Pametno, saj ta program ni bil nič drugega kot reciklažna enota POP-a, kar pa spet ni bilo tako slabo - če ne drugega, je bil to edini program, ki je imel ob petih popoldan na sporedu spodobno nemehiško nadaljevanko.

Vse ostale spremembe so blago rečeno nedorečene. Piarovsko se za zdaj vsi združeni hvalijo s prenosi evrolige na Kanalu A. Ne, resno - karkoli jih vprašate, vam povedo, da bo ob četrtkih zvečer košarka. Prav - prenos ni bil slab, reporter soliden, naši košarkarji pa so bili v prvih treh četrtinah brilijantni, v zadnji pa samo še smaragdni.

Četrtki so torej vsaj v času košarkarske sezone zakoličeni. In ta shema je po programskih namigih združene tv zaželeni ideal dopolnjevanja obeh programov. To je pa tudi vse, kar za zdaj vedo povedati o programski shemi. Nova združena televizijska ekipa še dela analize, saj naj prej ne bi imela vpogleda v poslovanje Kanala A. Do konca leta naj bi se odločili, kakšne naj bodo spremembe. O oddajah naj bi se odločali na podlagi uspeha in gledanosti.

Pomislimo sedaj, kaj sta nam ena in druga televizija ponujali v preteklem letu. POP TV se je trudil obdržati primat naj komercialne televizije. Zmagoval je v boju z nacionalno televizijo, saj je 24 uram končno uspelo povoziti nacionalni dnevnik. Informativno sekcijo naj bi okrepili še z oddajo tipa Tednik ali ameriških 60 minut, če hočete. Info in šport jim torej gre, pri sestavljanju imidža televizije pa so se izgubili v povprečni in nedefinirani popularnosti. Razen informativnih novinarjev in Jonasa niso sproducirali nobene tv-zvezde. V lastno produkcijo niso vlagali. Zdelo se je tudi, da jim je Kanal A pokupil boljše pakete filmov in nadaljevank, res pa je, da je TV Dober dan postal prodajni hit na platnicah šolskih zvezkov.

Na drugi strani je Kanal A gradil imidž urbane televizije. Razlika se je na zelo banalni ravni pokazala v primerjavi kvizov: POP-ov lahek in zabavnejši, Kanalov resen in kredibilnejši. Televizijska estetika, ki jo je ponujal Kanal A, je bila bližje publiki, kakršna bi bila Ally, če bi gledala televizijo. V velik plus jim lahko štejemo to, da so vlagali v lastno produkcijo. Z lastno produkcijo jim je uspelo sestaviti šopek tv-zvezdnikov, ok, če ne zvezdnikov in zvezdnic, pa vsaj prepoznavnih fac, ki razen Boruta Veselka sicer ne dosegajo Jonasove veličine, so pa vseeno spodobni reklamni objekti. Celo Sandi Salkič, ki so ga na POP-u odslovili, se je na Kanalu razvil v obraz z jumbo plakatov.

Toda ne skrbite - ne glede na to, kako se bodo odločili slovenski komercialni televizijski guruji, bomo zadnjo besedo še vedno imeli gledalci. Podatki o gledanosti bodo še vedno primerno hladno orožje, le nasprotnik bo drug.

povezava

povezava