Konoplja.org

Prav kmalu bomo lahko v širšem krogu vigilantov, ki jih ta tematika zanima, proslavili skromni, prvi jubilej novega slovenskega zakona o uživanju prepovedanih substanc in trgovanju z njimi. V končni različici se je začel v državnem zboru sprejemati prav nekje v tem času pred letom dni, pri čemer je treba poudariti, da je imel takrat na papirju veliko ostrejše zobe, kot smo mu jih kasneje izmerili v praksi. Omenjeni zakon je nasledil starega jugoslovanskega in je bil v primerjavi z njim delna omilitev, vendar to še ne pomeni, da ni vsaj teoretično postuliral možnosti prave hajke proti uživalcem - pri čemer so se avtorji na veliko opirali na različne direktive OZN, ki so datirale vse tja v šestdeseta leta tega stoletja. Pri Mladini smo takrat zagnali velik vik in krik in s paranojo na nekaj mestih očitno tudi rahlo pretiravali, vendar je bila po drugi strani ta eksplozija zelo koristna, saj so ob in po njej na površje kot mrtve ribe priplavali skrb zbujajoče številni slovenski poslanci z neverjetnimi predsodki, dih jemajočo aroganco in naravnost neodpustno nevednostjo o temi, o kateri so predhodno tako suvereno in samovšečno glasovali.

V praksi se je pokazalo, da imajo modri angeli in predvsem sodne instance v glavi vseeno nekoliko več soli in morda celo zdravih samoohranitvenih nagonov kot nadrejeni dizajnerji zakonov, tako da ni v tem času zaradi pokajene marleyjevske smotke za zdaj v zapor pri nas romal praktično nihče, je pa tudi res, da od takrat džankurji za svoje v primerjavi z drugimi precej nedolžne užitke sodniku za prekrške izkašljujemo znatno višje zneske. A predsodki, aroganca in nevednost ostajajo, in prav zato se zdijo projekti, kot je www.konoplja.org, toliko pomembnejši in si toliko bolj zaslužijo javno pohvalo.

Gre za precej zanimiv in pri nas bržkone prvi omembe vreden internetni naslov, ki so ga mladi postavili in ga sproti kultivirajo za vse, ki bi se radi izobrazili glede pereče problematike drog. Stran je v predhodnih devetih mesecih gostila okoli sedemdeset tisoč obiskovalcev, prav v teh dneh pa je bila deležna korenite estetske in vsebinske renesanse. Organizatorji menijo, da živimo v časih, ko se drug za drugim rušijo tabuji, ko zatiskanje oči pred neizbežnim že nekaj časa ni več moderno, in si želijo z nepristranskim pristopom pro et contra doseči, da se slovenska javnost "ne bo več križala, ko zasliši besedo droga". Za trenutne razmere (problematika drog je po njihovem v Sloveniji dosegla kritično točko, saj naj bi popularnost tega načina preživljanja prostega časa naglo naraščala, obveščenost in splošna družbena osveščenost pa ostajata na isti ravni kot pred leti) dolžijo predvsem "katastrofalno informacijsko blokado".

Linki

Vodja projekta in hkrati njegov idejni oče je Tomaž Koren - dobrovoljen in prijazen mladec, ki prve faze korenite prenove THC-jevske spletne strani vodi vzporedno s civilnim opravljanjem vojaške dolžnosti. Osebno ga moti predvsem velika neosveščenost, s katero se na tem področju mladi srečujejo praktično na vsakem koraku: "Ko pri otroku starši najdejo tisti zeleni zvitek, ga kar avtomatično obdolžijo, da je na drogi, da je džanki. Nekatere zaradi tega celo vržejo iz bajte, torej na podlagi čiste dezinformacije." Prav zato se je s skupino somišljenikov v zatohlo ozračje odločil vnesti malce teoretskega reda. K sodelovanju jim je uspelo pritegniti tudi vladni urad za droge, ki se glede na izkušnje podpisanega novinarja s svojo dejavnostjo doslej ni ravno proslavil, vendar v njegovem sklopu po drugi strani vseeno najdeš kakšnega posameznika, ki mu je jasno vsaj to, da se trava praviloma ne šprica naravnost v žilo, pa še kaj drugega. Urad naj bi spletnemu uredništvu pomagal predvsem kot link do policije, zdravstvenih ustanov in drugih organov, ki jim drugače že ob sami omembi besedice konoplja na oči vse prevečkrat padejo železni roloji.

"V projekt želimo potegniti čim več stroke, da se že enkrat dokončno razčistijo pojmi," pravi Tomaž. "Toliko ljudi govori, da je konoplja smrt. Vzameš marihuano in si že na horsu." Še ostrejša je Andreja Jezernik, urednica konkretnih vsebin na konoplji.org. "Za sodelovanje sem se odločila zato, ker vidim praktično vsak teden razne reči - dezinformacije in pavšalne sodbe -, ki so totalno stereotipizirane in nimajo najmanjše zveze z realnostjo." Problematika drog jo zanima že od nekdaj, na spletni strani pa želi predstaviti oboje, ekstremno odklonilna in ekstremno afirmativna stališča, seveda s poudarkom na tistih vmesnih - treznih, obveščenih in razumnih. Za zdaj šteje kreativni tim devet ljudi, to se ji zdi bistveno premalo, zato vabi k sodelovanju kogarkoli, ki želi prispevati svoj čas, svoje vedenje in svoje mnenje.

V resnici je konoplja.org projekt v nastajanju. To je glede na široko in ambiciozno zastavljeno vsebino povsem razumljivo. Za začetek je bila prejšnji teden stran osvežena z veliko modernejšim, všečnejšim in do uporabnika prijaznejšim videzom - v paketu s srčkanimi karikaturicami, vabljivejšimi ikonami in manj suhoparnim razporedom vsebin. A številne ikone so za zdaj pač še popolnoma mrtve, za njimi se ne skriva nič. Postavljavci želijo biti realistični in pravijo, da končne podobe ne bi bilo pravično pričakovati v, recimo, enem samem mesecu, vendar se bo zadeva dograjevala vsak teden in počasi se navadno pride daleč. Tudi na tej stopnji je stran vse prej kot nezanimiva, saj kar nekaj vsebine na njej že je, od na trenutke celo malce naivnih prostih spisov na temo, zakaj je z drogo tak hudir, do tudi za človeka, ki se je čutil v teh vodah že zelo trdno zasidran, izjemno iluminativnih on-line polemik o najrazličnejših kuharskih receptih, gibanju cen glede na posamezne slovenske regije in "bližnjih srečanjih modre vrste".

Če bodo avtorji zamisel dosledno izpeljali do konca, bo to za našo državo velika pridobitev, to bo sodoben in neposreden zbirni center informacij, ki bo deloval za uporabnike in za njihove zaskrbljene skrbnike. Poudarek naj bi bil na konoplji, podrobneje pa bodo obdelane tudi druge droge - če nič drugega zato, da jih bo mogoče z marihuano primerjati glede na škodljive učinke. Vsekakor gre za pozitiven in družbeno izjemno koristen projekt, saj ni videti, da bi se slovenski mentaliteti glede teh reči ljubilo spreminjati sami od sebe. V ozračju, kakršnega imamo zdaj, tudi podatek, da začenja čedalje več slovenskih podjetij čedalje resneje razmišljati o uvedbi posebnih tovrstnih testov za uslužbence, ne more pomeniti prav nič dobrega. Tisti, ki vas je zadnji podatek prestrašil bistveno bolj, kot bi vas glede na merila recimo kakšne Nove Slovenije dejansko smel, se boste zelo razveselili članka, v katerem vam bomo v Mladini enkrat januarja podrobno predstavili načine, kako takim preizkusom prdnete v obraz.

povezava