Vzhajajoče igračke

Zametki mobilnega interneta oziroma njegov prvi poskus WAP je vse prej kot dosegel pričakovanja. Vseeno pa je postavil nekaj smernic za prihodnost mobilnega interneta, saj se iz napak pač največ naučimo. Ali bodo nove tehnologije, ki jih obljubljajo operaterji mobilne telefonije, razjasnile obraze razočaranih uporabnikov, bo pokazala že bližnja prihodnost. Doba tretje generacije mobilne telefonije (3G) je tako rekoč pred vrati. Japonci bodo 3G uporabnikom mobilne telefonije ponudili že kmalu po novem letu (njihov Božiček bo na aparate moral počakati še eno sezono), prvi Evropejci pa se bodo s hitrim multimedijskim mobilnim dostopom do interneta seznanjali menda konec leta 2001. To je sicer precej vprašljivo glede na vse mogoče zaplete, kot so dolgovi telekomov ali okornost proizvajalcev mobilnikov, vsekakor pa naj bi bilo leto 2001 prvo leto množične uporabe hitrega mobilnega dostopa do interneta. Vendar je Evropa v primerjavi z Japonci v precej nehvaležnem položaju. Vse sanje o novih generacijah so povzročile glavobol investitorjem v največje evropske telekome. Vrednost delnic naglo pada, telekomi pa se dušijo v dolgovih. Toda vlaganj še zdaleč ni konec. Gromozanski zneski za licence 3G so spravili večino velikih na kolena, čeprav so se ti zavedali, da bodo morali potrošiti še najmanj enakovredne zneske za postavitev novih omrežij in razvoj vsebin, zanimivih za uporabnike. Brez primerno hitrega dostopa do interneta pa zanje ni prihodnosti. Klasični ponudniki prek kablov in drugih tehnologij so za zdaj v zavidanja vredni prednosti.

Evropa je vsekakor priložnost za hitri mobilni internet. Drugače kot v ZDA v Evropi vlada še velika praznina pri hitrem dostopu do interneta, saj večina uporabnikov interneta še nima te možnosti ali pa je ta še vedno zelo draga. To je tudi eden od vzrokov, da vse več podjetij bolj razmišlja o elektronskem kot o mobilnem poslovanju, ki bi omogočalo uporabo vseh možnih storitev brez časovnih in krajevnih omejitev. Razvoj mobilnega poslovanja naj bi šel korak naprej že z vmesnimi tehnologijami pred dokončno uveljavitvijo 3G, GPRS-jem in EDGE-jem, ki naj bi prek mobilnega telefona omogočala dostop do interneta s hitrostmi, primerljivimi z ISDN-jem. Kako bo, je seveda odvisno od cene. Če bodo ponudniki mobilne telefonije navili cene storitev, se bodo temu primerno odzvali uporabniki. Toda vložki so zelo visoki.

Japonski laboratorij

Japonci so vse od druge svetovne vojne vodilni pri razvoju elektronike, pa čeprav na trg zmečejo zadeve, ki se povprečnemu evropocentričnemu potrošniku zdijo precej bizarne, kot denimo high tech akvariji. Ali pa številne elektronske igrače, kakršni so bili tamagočiji, ki navadno prej kot v enem letu končajo na smetišču zgodovine industrije zabave. Japonska je hkrati otok v svetu mobilnega interneta, saj so ga le tam sprejeli z odprtimi rokami. Kar 20 milijonov Japoncev je že naročnikov mobilnega interneta (I-mode). Mularija nori za novimi melodijami in jingli za svoje mobilce, podobno kot v Evropi pa so še vedno najbolj priljubljena tekstovna sporočila v slogu SMS-jev, seveda z večjimi tehnološkimi zmožnostmi. Čeprav se tujcem vse skupaj zdi le ena izmed poskusnih faz, nove tehnologije z množico uporabniških aplikacij že postajajo primerno orodje za mobilno poslovanje. Iz šolskih klopi in z ulic se je mobilni internet preselil v pisarne in domove. Japonci pa nameravajo domače izkušnje preseliti na svetovne trge in si tako spet odrezati največji kos pravkar pečene pogače.

NTTDoCoMo, ki ima v rokah kar tri četrtine japonskega trga, je lovke previdno usmeril prek državnih meja. Tako je denimo z manjšimi deleži sodeloval z evropskimi partnerji pri podelitvah licenc 3G, postal pa je tudi 16-odstotni delničar ameriškega AT & T Wirelessa. A NTT ni zgolj ponudnik mobilne telefonije, temveč za njim stojijo japonski proizvajalci čipov, softverske hiše, marketinška in oglaševalska industrija, saj gre za še en poskus japonskega prodora na svetovni trg. Japoncem je uspelo doseči, da mobilni internet podobno kot klasični internet v svetu ni več domena šolske mladine, temveč ga vedno pogosteje uporablja srednja generacija. Več kot 30 odstotkov uporabnikov je starejših od 40 let, predvsem zaradi uporabe mobilnega interneta v podjetjih.

Kaj je glavni vzrok za uspeh mobilnega interneta? Drugače od evropskega WAP-a, ki temelji na posebej prirejenih internetnih straneh, I-mode temelji na klasičnem spletnem jeziku HTML, na podlagi katerega je narejena večina spletnih strani. Sistemski integratorji, kot sta IBM in Fujitsu, so za majhne zneske omogočili, da je I-mode združljiv s starejšimi korporacijskimi omrežji, to pa pomeni, da lahko uporabniki prebirajo elektronsko pošto ali brskajo po bazah podatkov svojega podjetja na vsakem koraku. Japonci so storili že korak naprej, saj bodo na trg v kratkem poslali prve mobilne telefone, ki bodo lahko uporabljali najnovejše internetne enkripcijske tehnologije in programski jezik Java. To bo mobilnemu internetu zagotovilo dodatne varnostne ukrepe, s čimer bo postala uporaba I-moda v podjetjih še bolj priljubljena. Finančna podjetja, kot so denimo banke, bodo uporabnike storitev lahko bombardirala s finančnimi in borznimi podatki iz minute v minuto, boljša zaščita pa naj bi pripomogla k širitvi mobilnega poslovanja. Tovrstnih spletnih stran je bilo doslej desetina od 150 milijonov spletnih strani, po katerih so lahko deskali japonski uporabniki. Celotna spletna prodaja naj bi se tako preselila na mobilne telefone, japonski prodajalci najrazličnejših vstopnic pa so si že zamislili virtualne vstopnice, ki jih bo mogoče sneti z interneta in nato pokazati najrazličnejšim vratarjem, kondukterjem ... Japonci po raziskavah marketingarjev mobilca v prihodnosti najpogosteje vidijo kot elektronsko denarnico.

Na pragu tretje generacije

NTTDoCoMo namerava prvi na svetu že v prvem polletju leta 2001 lansirati 3G mobilne telefonije, ki bo predvsem omogočala do 40-krat hitrejši prenos podatkov, to pa bo omogočilo tudi kakovostnejši prenos najrazličnejših multimedijev. Pri tem si roke že manejo lastniki informacijskih in zabaviščnih spletnih strani, ki so že doslej imeli več kot 80 odstotkov obiskov prek mobilnih telefonov. Pet glavnih japonskih dnevnikov ima več kot 200.000 mobilnih naročnikov, prav tako drugi informacijski servisi, ki ponujajo najrazličnejše informacije od vremenske napovedi do podatkov o zastojih na cestah. Z vpeljavo 3G bodo uporabnikom na voljo virtualne prometne karte, ki bodo neposredno kazale, kje so zastoji ni kako se jim ogniti. Piskrček mislijo pristaviti tudi oglaševalci, saj naj bi na kartah poleg prometnih informacij opozarjali, kje so posamezne trgovine, restavracije, kinodvorane ... Spletne strani, do katerih dostopajo uporabniki, morajo za odobritev čakati kar šest mesecev, plačljive strani pa ne obratujejo s kreditnimi karticami, temveč prek računov mobilnih operaterjev, ki za to poberejo skoraj 10-odstotni delež.

Dvomljivcev, nezaupljivih do 3G, ne manjka niti med Japonci, opozarjajo pa predvsem na slabe izkušnje evropskih telekomov. Japonska je NTT-ju brezplačno podelila koncesijo za 3G. Japonske izkušnje bo po drugi strani dokaj težko prenesti v Evropo in ZDA. Japonska je glede fiksnega dostopa do interneta še v slabšem položaju kot Evropa in mobilni telefoni zagotavljajo edini on-line dostop ... Vsekakor so prisotne tudi socialne in kulturne razlike, kajti Japonce zanimajo stvari, ki se povprečnemu ameriško-evropskemu osebku zdijo precej bizarne. Poleg tega ta do zanimivih vsebin veliko laže in ceneje pride prek klasičnih PC-jev.

Prednost pri hitrejši uporabi 3G bo vplivala na razmerja na trgu mobilne telefonije. Doslej so na njem prevladovali skandinavska Nokia in Ericsson, ameriška Motorola, na četrtem mestu pa je za velikimi vztrajno capljal korejski Samsung. Toda v prihodnje naj bi tržne deleže konkretno premešali japonski proizvajalci, denimo Matshushita (njeni najbolj znani tržni znamki sta Panasonic in Tehnics). V nasprotju z drugimi proizvajalci so Japonci precej bolj prilagodljivi, kar zadeva nove tehnologije, in so sposobni na trg poslati nove aparate glede na potrebe uporabnikov že v nekaj mesecih. Za Američane in Evropejce, ki so sicer že navajeni občasnih invazij japonskih proizvajalcev na njihove trge, je veliko bolj skrb zbujajoče, da se jim bodo tokrat pridružili japonska softverska podjetja in marketingarji, ki bodo imeli bogate izkušnje na tem področju, sami pa se bodo morali šele začeti prilagajati uporabi novih tehnologij. Toda kakšni so lahko novi prijemi oglaševalske industrije? Klasično internetno oglaševanje se ni kdove kako prijelo, saj imajo od tega korist le najbolj obiskane spletne strani, večina uporabnikov interneta pa se je že navadila, da spregleda vse mogoče in nemogoče spletne oglase. Toda Japonci imajo nekaj adutov v rokavu. Oglasi na mobilnih telefonih 3G naj bi bili interaktivni, v smislu on-line kvizov in računalniških igric, ki bi pritegnili uporabnika. Mobilni telefoni bodo poleg drugega postali nadomestni gameboyji. Vprašanje je, ali se bodo izkušnje in uspehi I-moda prijeli tudi zunaj japonskih meja. Toda japonski korak naprej je resno opozorilo za vse tekmece na zahodni strani zemeljske oble.