Ana Jud

 |  Mladina 51  |  Družba

Zimska Pika Nogavička

Janica Kostelić, hrvaški smučarski vunderkind

Stara si komaj 18 let in dobesedno pometaš s svetovno smučarsko elito. Predvidevam, da si začela zelo zgodaj?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Ana Jud

 |  Mladina 51  |  Družba

Stara si komaj 18 let in dobesedno pometaš s svetovno smučarsko elito. Predvidevam, da si začela zelo zgodaj?

Moji smučarski začetki so precej hecni. Prvič sem na smučkah stala že pri treh letih. Pojma nimam, kje je to bilo in s kom sem bila, vem pa, da sem takrat šele spoznavala sneg. Ko sem bila stara devet let, smo šli na neko smučišče v Avstriji in tam me je smučanje začelo malce bolj zanimati. Čeprav na začetku ni kazalo, da bi bila ne vem kakšen smučarski talent. Padala sem kot za stavo. Z bratom sva imela smolo, ker sva bila v skupini devetletnikov, ki so imeli smučanje v malem prstu. Zaradi moje nerodnosti so se strašno jezili. Prav hudo mi je bilo...

Dovolj hudo, da bi odnehala?

Na začetku je najlaže odnehati. No, nikoli nisem mislila zares odnehati, čeprav je moj stari takrat rekel: "Janica, ti nisi za smučanje, oprimi se raje rokometa!" Jasno, če je bil pa rokometni trener! Na srečo je bil takrat, ko je moj oče izrekel te besede, zraven nekdo, ki je bil prepričan, da le nisem tako brezupen primer, in splačalo se je!

Če se takrat ne bi odločila za smučanje . . .

. . . bi se odločila za tenis. Monika Seleš in Goran Ivanišević sta bila zvezdnika številka ena. Tenis je bil pač trend in vsi smo se želeli poditi po igrišču z loparjem v roki. Zdaj me tenis sploh ne zanima več. Ne igram ga niti ljubiteljsko.

Znano je, da ima oče Ante velik vpliv nate in na tvoje smučanje. Med drugim postavlja tudi tekmovalne proge. Laže smučaš na progi, ki jo postavi oče? Je to prednost?

Je in ni.

Pa ti kdaj izda, kje je skrita kakšna finta?

Neee . . . (smeh)

No, prav, kakšne proge pa ti

Vse in hkrati nobena. Saj ne morem izbirati. Na tekmi moram odsmučati vsako. Ne moreš si kar nekaj izmišljevati. Osebno imam najraje strmine, ki poženejo kri po telesu. Potem se tudi po tekmi bolje počutim, ne glede na izid.

Kaj pa na treningu?

Treniram z bratom Ivico, pogosto pa tudi s slovenskimi smučarji in smučarkami. Moram povedati, da smo si glede športnega odnosa kar podobni. Smučanje terja poseben način življenja, ampak majhne pregrehe so dovoljene. E, vsega ti pa res ne morem povedati . . . (smeh) Poleti se ponavadi zrelaksiram do nezavesti. Grem na morje in uživam v plavanju in poležavanju na plaži - v brezdelju.

Od kdaj furaš imidž Pike Nogavičke?

Misliš ti dve kitki? Prej sem na vrhu glave vedno nosila konjski rep oziroma čop, ampak moji neubogljivi lasje tega niso najbolje prenesli. Vedno so mi padali naprej, to me je zelo motilo. Niti pod kapo niso bili pri miru. S kitami sem težavo rešila dolgoročno. Dokler se ne bom ostrigla.

Ne morem si kaj,

Že vse leto me vsi sprašujejo samo to. Ne počutim se pretirano slabo. Zdaj je fizično vse v redu, ne morem se pritoževati. Bolečine še čutim, ampak niso tako hude, da se ne bi dalo preživeti. Upam, da se mi kaj takega ne bo nikoli več zgodilo. Psihično pa zelo veliko naredijo izidi, ki v zadnjem času presenečajo še mene samo. Kmalu bodo prazniki in za Božička si bom ponovno zaželela veliko zdravja. Če imaš zdravje, imaš vse, sicer nimaš nič. To lahko rečem iz osebnih izkušenj.

Res razmišljaš o tem, da bi vzela tuje državljanstvo?

Aja??? Zakaj naj bi ga pa vzela? Ne, to ne drži!

Pogosto trdiš, da nimaš nobenih vzornikov . . .

Če sem pa boljša od njih, hahaha! Okej, zafrkavam se. Posebnih vzornikov nimam, le nekateri smučarji so mi všeč. Legendarna Pernilla Wiberg je ena izmed njih. Vedno mi je bilo všeč smučanje Kjetila Andrea Aamodta, pa še nekaj takih bi lahko naštela. Všeč so mi kompletni smučarji, ki obvladajo tri ali štiri discipline in so v vseh enako dobri.

V Sestrieru si resnično presenetila. Po zmagi v Aspnu in Park Cityju je to tvoja tretja slalomska zmaga letos.

Uf, to je bila sreča. Nora sreča. Prvi tek sem odpeljala res slabo. V moji koži z desetim mestom ne moreš biti ravno zadovoljen. Drugi tek sem odpeljala v redu, toda lahko bi ga še bolje. S štarta sem se spustila, kot bi imela kravo na glavi. No, saj sem imela Milko . . . Ej, da ne bo pomote - vse najboljše o Milki. Rada imam čokolado za zajtrk, kosilo in večerjo. Vse Milkine čokolade!

V smučanju se vsako let pojavljajo novosti. Smuči so vedno krajše, denimo. Kako shajaš s tem?

Joj, bolj slabo. Glede teh stvari sem strašno staromodna. Ko se na kaj navežem, se težko ločim. Še lani sem imela dilce, stare dolge smuči. Nikakor jih nisem hotela zamenjati, čeprav so me že priganjali. Potem smo šli v Ameriko in tam sem ugotovila, da so vsi hitrejši od mene. Na prigovarjanje sodelavcev in sotekmovalcev sem se omehčala in poskusila to novotarijo. Da vidim, kako deluje. Bila sem med zadnjimi, toda prva med zadovoljnimi. Strašno fajn se smuča s karvinkami. Saj se opazi, ne?

Kaj te najbolj moti v smučarskem svetu?

Strašno me motijo ljudje, ki o smučanju nimajo pojma, a o tem vseeno na dolgo in široko razglabljajo. Če nekaj časa zmaguješ, takoj postaneš ljubljenec občinstva. Ko ti forma malce pade, oboževalci kar naenkrat izginejo. Še huje, spremenijo se v vseznalce, ki mislijo, da lahko govorijo karkoli o komerkoli. To boli. Klasika. Mislim, da je to slovenskim smučarjem dobro znano. Špela in Urška sta bili v Sestrieru dokaj razočarani, pa to ne pomeni, da sta slabi. Saj ne moreš vedno zmagovati. So slabi in dobri dnevi.

Kaj počneš, ko nič ne počneš?

Natančno to - nič. Lenarim. Ne bom ti nakladala, da hodim k ne vem kakšnim krožkom, ker to ne drži. Gledam filme in poslušam glasbo. Od Eminema do Red Hot Chilli Pappers, vmes so še kakšni Beatli. Pa učim se za šolo. Zdaj moram. Ne sprašuj me, za kateri letnik. Šole ne maram preveč. Raje smučam.

Nekateri smučarji zatrjujejo, da se najraje sproščajo ob gledanju grozljivk?!

Jaz že ne! Komedije imam raje.

Še nekaj za moške bralce: imaš fanta?

Za novinarje ne!

Drugače pa ja?

Za novinarje ne, drugače pa tudi ne. (smeh)

Še to te moram vprašati: smučanje je šport, pri katerem se na veliko pada. Takrat televizija rada pokaže ciljno areno in radostne smehljaje drugih smučarjev, ki s tem obdržijo kakšno mesto. Je to res tako hinavsko, kot je včasih videti?

Včasih je, ampak ne pri meni. Bila sem naravnost žalostna, ko je vodeča Claudia Riegler v Sestrieru padla. Odlična smučarka je, toda včasih prevlada smola. Seveda sem se veselila zmage, zaslužila pa bi si jo tudi Claudia. No, druga proga je bila precej drugačna od prve, zato so imele smučarke, ki so drugo vožnjo peljale za mano, precej smole.

povezava