Prednost velikih

Med raziskavami, ki proučujejo širše razsežnosti širjenja EU, je te dni posebno pozornost vzbudila analiza finančne hiše Price Waterhouse Coopers (PWC), ki prikazuje usposobljenost kandidatk za vstop v EU predvsem z gospodarskega vidika. Analiza je nastala na podlagi razgovorov s številnimi vodilnimi gospodarstveniki v državah EU, ZDA, na Japonskem in v državah kandidatkah za vstop v EU.

Že peta širitev EU bi ob sprejemu desetih držav kandidatk nekdanjega socrealizma ter Cipru, Malti in Turčiji povečala število prebivalstva v tem za sedaj elitnem evropskem klubu za 45 %, BDP pa bi se povečal zgolj za 17 %. Proces širjenja EU pa po ugotovitvah analize PWC za gospodarstvenike pomeni zgolj nadaljnje širjenje možnosti poslovanja in trgovanja glede na razmere, ki so vladale pred padcem berlinskega zidu in takoj potem. Politične pravice in svoboščine so v taki razpravi umeščene v parametre zaslužka in dobička.

Grčija je leta 1981 vstopala v EU z 69 % povprečja BDP na prebivalca. Pet let pozneje sta Španija in Portugalska ob vstopu dosegali 71 % in 62 % povprečja v EU. V sedanjem valu so z izjemo Slovenije vse države kandidatke od česa podobnega zelo daleč. Analiza PWC ugotavlja, da bi s sedanjo rastjo, ki jo imajo države kandidatke, te dosegle povprečje EU v bolj ali manj oddaljenih obdobjih. Izstopa Slovenija, ki bi za to potrebovala ob 4,1 % letni rasti 10 let. Slovaška bi potrebovala 14 let, Poljska in Estonija 19 let. Češka naj bi čakala 24 let, Romunija pa ob 0,2 % letni rasti neverjetnih 594 let.

Avtorji velik del razlogov za to pripisujejo tudi odvisnosti večine gospodarstev v državah kandidatkah od trga nekdanje Sovjetske zveze. Še leta 1988 so te države tja izvozile 34 % svojega izvoza in od tam uvozile 32 % celotnega uvoza. To razmerje se je do danes bistveno spremenilo. Tako tudi slovenski izvoz na trge EU, ki presega dve tretjini celotnega izvoza, ni več tako osamljen in impresiven primer. V povprečju znaša izvoz držav kandidatk v EU 67 %, uvoz iz EU pa po podatkih PWC 64 % uvoza.

Na vprašanje, kaj pričakujejo od širitve EU, velika večina meni, da je pretežni del prednosti, ki jih gospodarskemu poslovanju prinaša članstvo v EU, na voljo že sedaj. Analiza PWC meni, da taka ugotovitev ni presenetljiva. Po padcu berlinskega zidu naj bi EU s številnimi ukrepi iz leta v leto izboljševala državam Srednje in Vzhodne Evrope (SVE) možnosti za trgovanje z EU. Kljub temu večina vprašanih vidi prednosti včlanitve v EU v večji odprtosti trgov. To naj bi zmanjšalo korupcijo, uveljavilo enotne standardov ter ščitilo intelektualne pravice. Pomagalo pa naj bi tudi pri vključevanju domačinov v poslovanje in vodenje podjetij v tuji lasti. Večina, presenetljivo zlasti tujih gospodarstvenikov, pričakuje s širitvijo EU tudi rast BDP v novo sprejetih članicah. Kakorkoli, analiza PWC ugotavlja, da zelo malo vprašanih verjame, da širitev EU lahko prinese na področju gospodarstva bistvene in presenetljive ugodnosti.

Glede na to, da raziskava vključuje mnenja številnih pomembnih vodilnih menedžerjev EU, SVE, ZDA in Japonske, rezultat kaže, da le malo njih vidi širitev EU kot pomemben strateški dejavnik. Za nekatere, ki se že sedaj spopadajo na tržiščih EU in SVE, sta "nova" ekonomija ter globalizacija mnogo pomembnejša procesa. Za druge so posledice širitve že danes prisotne in dostopne na različnih tržiščih. Ugodnosti širitve EU so še najbolj zanimive za majhna podjetja v EU, saj so zanje vlaganja v države SVE bolj zanimiva kot vlaganja na druga območja, na primer v Latinski Ameriki ali na Daljnem vzhodu.

Analiza PWC omenja tudi strah pred širitvijo EU, ki izhaja iz domnevnega povečanja brezposelnosti zaradi prostega prehajanja delovne sile iz novo sprejetih članic v države sedanje EU. Ta strah je zlasti prisoten v državah, ki mejijo na države kandidatke (Avstrija, Nemčija), kljub temu da izkušnje iz dosedanjih sprejemov novih članic s poceni ali nezaposleno delovno silo (Grčija, Španija, Portugalska) takih napovedi ne potrjujejo.

Multinacionalkam se dostop na ta tržišča sam po sebi ne zdi dovolj zanimiv. Predvsem zaradi množice držav z maloštevilnim prebivalstvom in nizkim standardom. Tudi tu izstopa Slovenija, ki se je od vseh kandidatk najbolj približala povprečju EU, od domnevnih glavnih favoritov za vstop v EU pa ji je najbližje Češka. A za mednarodne menedžerje ni pomemben samo dohodek na prebivalca, pač pa tudi njihovo število v posamezni državi. V tem smislu je Poljska brez dvoma mnogo bolj zanimiva kot katerakoli druga država, vključno z Madžarsko in Češko. Poljska namreč sama predstavlja 37 % ekonomije SVE, Češka pa skupaj z Madžarsko komaj 14 %.

Usmeritev pozornosti izdelovalcev analize na Češko, Madžarsko in Poljsko kot glavne favoritke za sprejem v EU v prvem krogu je potrdila nekaj že znanih dejstev. Češko tuji vlagatelji vidijo kot gospodarsko konzervativno, vendar preudarno državo. Madžarska velja v mednarodnih gospodarskih krogih za najbolj usposobljeno med državami kandidatkami. Za mnoge vprašane pa je najbolj zanimiva Poljska, predvsem zaradi števila svojega prebivalstva in hitrega razvoja. Za Slovenijo in baltske države analiza PWC ugotavlja, da so tržišča v teh državah ocenjena kot premajhna, da bi bila lahko strateško pomembna. Zato te države v razgovorih mednarodnih gospodarstvenikov o širitvi EU niso pogosto omenjene. Pomen številčnosti prebivalstva za gospodarske kroge pa potrjuje tudi zanimanje za sicer nerazviti Bolgarijo in Romunijo, ki pa sta bistveno številčnejši.

Analiza PWC prinaša tudi preglednico najbolj usposobljenih držav kandidatk za sprejem v EU. Pri izdelavi so bili upoštevani štirje kriteriji: makroekonomska stabilnost, produktivnost, stopnja razvitosti infrastrukture in integracija z državami EU. Slovenija zaseda prvo mesto kot država, ki je najbolj usposobljena za polnopravno članstvo v EU. Na drugem mestu je Malta, zatem Ciper in šele nato Češka, Estonija, Madžarska in Poljska. Na dnu preglednice sta brez konkurence Bolgarija in Turčija. Analitiki PWC so pripravili tudi preglednico držav članic EU in njihove usposobljenosti prilagajanja merilom, ki veljajo za širitev EU. Razlog za nelagodnost ima zagotovo Grčija, ki je kot članica EU pri tem pregledu zaostala za Slovenijo, Malto, Ciprom, Češko, Estonijo in Madžarsko. Tudi Portugalska, Španija in Italija ne bi smele imeti razlogov za pretirano veselje. Njihova usposobljenost je le za malenkost boljša, kot je usposobljenost Slovenije.

povezava