Internetni kriminal
Mednarodna konvencija o boju proti kibernetičnemu kriminalu je za zdaj šele v obliki zamisli
S prodiranjem informacijske tehnologije v skoraj vse pore življenja postaja ta infrastruktura vedno pogostejša in priljubljenejša tarča kibernetičnih kriminalcev. Število, škoda in sofisticiranost napadov naglo naraščajo. Po podatkih iz neke raziskave Stanfordske univerze skupno letno svetovno škodo, nastalo s kibernetičnimi napadi, lahko merimo že v milijardah ameriških dolarjev. Pogosto nepridipravi ostajajo nekaznovani. Temu botruje predvsem pešanje kazenske zakonodaje za tehnološkim razvojem in za zdaj še klavrno sodelovanje med državami v boju proti kibernetičnemu kriminalu in terorizmu, ki je izrazito mednaroden in bi bila zato v zvezi z njim nujna visoka stopnja sodelovanja. Prvi pomemben korak v tej smeri bi bilo sprejetje mednarodne konvencije o boju proti kibernetičnemu kriminalu. Za zdaj je vse to še v obliki zamisli ali v obliki akademskih razprav.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
S prodiranjem informacijske tehnologije v skoraj vse pore življenja postaja ta infrastruktura vedno pogostejša in priljubljenejša tarča kibernetičnih kriminalcev. Število, škoda in sofisticiranost napadov naglo naraščajo. Po podatkih iz neke raziskave Stanfordske univerze skupno letno svetovno škodo, nastalo s kibernetičnimi napadi, lahko merimo že v milijardah ameriških dolarjev. Pogosto nepridipravi ostajajo nekaznovani. Temu botruje predvsem pešanje kazenske zakonodaje za tehnološkim razvojem in za zdaj še klavrno sodelovanje med državami v boju proti kibernetičnemu kriminalu in terorizmu, ki je izrazito mednaroden in bi bila zato v zvezi z njim nujna visoka stopnja sodelovanja. Prvi pomemben korak v tej smeri bi bilo sprejetje mednarodne konvencije o boju proti kibernetičnemu kriminalu. Za zdaj je vse to še v obliki zamisli ali v obliki akademskih razprav.
Najdlje na tem področju je šel Svet Evrope, saj je pred kratkim predstavil najnovejšo različico sicer regionalne, a kljub temu prve mednarodne konvencije o kibernetičnem kriminalu. Vendar je videti, da bi sprejetje in izvajanje te konvencije v internetski družbi naredilo več škode, kot jo sedaj dela kriminal, ker tako globoko in na tako preprost način posega v posameznikovo zasebnost, da so vse pomembnejše svetovne organizacije za državljanske svoboščine skočile na noge. Ta konvencija je napisana tako, da bi lahko imela "srhljiv učinek na svoboden pretok informacij in idej", se je izrazil eden od aktivistov, ki si prizadevajo za spoštovanje državljanskih svoboščin.
Glavni namen konvencije je uskladiti nacionalne zakonodaje v delu, ki se nanaša na računalniški kriminal, definirati ter inkriminirati nekatere nove oblike kriminala, ki v kazenskih zakonikih posameznih držav zdaj niso ustrezno dodelane ali pa jih v njih sploh ni. Gre za različne vrste vdiranja v računalniška omrežja, zlorabe informacijske tehnologije za prevare, razpečevanje virusov in otroške pornografije, kršenje avtorskih pravic, namerno uničevanje podatkov itd. Najnovejši osnutek konvencije zahteva tudi tesnejše sodelovanje med represivnimi organi držav pogodbenic in strožje kazni za storilce navedenih kaznivih dejanj. Prva mednarodna pogodba s tega področja prav tako postavlja številne dodatne zahteve ponudnikom internetnih storitev, kot je denimo to, da morajo določen čas hraniti elektronska sporočila in drugo komunikacijo, ki poteka skozi njihove strežnike. Konvencija prav tako olajšuje dostop do teh podatkov policiji.
Svet Evrope se s pisanjem tega sporazuma sicer ubada že od leta 1997. Vendar so delegacije držav v sodelovanju s predstavniki ZDA, Japonske in Kanade to počele za zaprtimi vrati. Ko so osnutek prvič javno objavili na internetu, je med aktivisti za državljanske svoboščine in človekove pravice dvignil kar precej prahu. Oktobra lani je kar 35 različnih interesnih skupin - od skupin uporabnikov interneta, potrošniških skupin do borcev za državljanske svoboščine in skupin proti cenzuri - pozvalo Svet Evrope, naj nemudoma ustavi postopek sprejemanja tega mednarodnega sporazuma. "Menimo, da je osnutek pogodbe v nasprotju z uveljavljenimi normami za varstvo posameznikov in da nepravilno širi pooblastila policije," je v pozivu zapisala skupina Global Internet Liberty Campaign (Kampanja za globalno svobodo interneta).
Določba konvencije, ki od ponudnikov internetnih storitev zahteva, naj shranjujejo podatke, ki si jih izmenjujejo uporabniki, bi ogrozila njihovo zasebnost in bi ustvarila bazo podatkov, ki bi jo lahko uporabili za "identificiranje disidentov in pregon manjšin", opozarja skupina. Enako sporna je konvencijska zahteva po dostopu do enkripcijskih ključev uporabnikov. Konvencija bi vladam prav tako omogočala, da prisluškovanje in shranjevanje ogromne količine elektronskih sporočil opravljajo v tajnosti. Oseba, za katero bodo vohunili po elektronski poti, tega nikoli ne bo izvedela, represivni organi za takšna dejanja ne bodo potrebovali nobenega naloga in ne bo jim treba dokazovati utemeljenega suma.
Predstavniki Sveta Evrope, ki pripravljajo konvencijo, na očitke o nevarnosti kratenja državljanskih svoboščin odgovarjajo, da to nikoli ni bil njihov namen. "Ljudje si popolnoma napačno tolmačijo ta dokument. Berejo ga kot splošno pravno obveznost ponudnikov internetnih storitev, da shranjujejo vsevrstne podatke uporabnikov," pojasnjuje Peter Csonka, namestnik vodje oddelka za gospodarski kriminal pri Svetu Evrope in vodja priprave sporazuma, in nadaljuje: "To je nesmisel." Snovalci konvencije so ob prvem valu kritik oktobra lani hiteli zagotavljati, da bodo upoštevali pripombe, a iz odzivov nevladnih organizacij na najnovejšo različico (številka 25, objavljena konec decembra lani) je videti, da so bile to le prazne besede.
Priprava konvencije se sicer že bliža koncu in zadnja različica bo kmalu končana. Svet Evrope bo konvencijo predvidoma sprejel že junija letos, temu pa bodo sledili pristopi držav članic, med katerimi je tudi Slovenija. Podobno konvencijo je začela pripravljati Organizacija ameriških držav.
Sicer o (ne)primernosti konvencije Sveta Evrope presodite sami. Najnovejši osnutek lahko preberete na uradnih spletnih straneh Sveta Evrope: http://conventions.coe.int.
