Vse razen zmage

Tivoli je bil v četrtkovem jutru obsijan, na parkirišču pred dvorano pa se je zbirala ekipa Točneje Green Dragonsov, ki so se odpravljali v Bologno, na prvo četrtfinalno tekmo evrolige. Zbirališče pred Tivolijem je odprava zapustila uro po predvidenem zboru, ko bil je prvi avtobus z dragonsi (ki je Ljubljano zapustil okoli treh ponoči) že blizu cilja. Na drugem pa se je šele pričelo pravo zbujanje in ogrevanje, ki so ga navijači (in dve navijačici) podprli s pivom domačega kluba, domačim vinom, sicer pa po navijaških grlih teče tudi drugače osovraženi štajerski pivski konkurent. Pred odhodom Kefo, vodja odprave, sicer pa resnični organizator, prešteje piščančke. V prvi odpravi se je eden izgubil in odprava ga pobere na Fernetičih, tik pred mejo. Slovenskega carinika pozdravi skandiranje "Seronja, daj za gajbo!" Kmalu odide. V avtobusu pred italijansko stranjo malce skeptike - koliko časa bomo porabili za pregled? Nekaj minut ali tako kot včasih, nekaj ur? Strah je bil tokrat odveč. Prvi carinik nam je kmalu hitel razlagati, kako pri njih slabšalno imenujejo Bolonjce, potem pa so poslali psa v avtobus. Po dvajsetih minutah na meji ostareli volčjak ni našel ničesar zanimivega. Se je pa čez nekaj kilometrov prav čudežno pojavila vrečka zelenjave, ki je nesposobnemu mejnemu ovčarju le ni uspelo najti. Zelena odprava je postajala s kilometri le še bolj lena, maligani in kanabis pa so poskrbeli za (p)opoldansko siesto marsikaterega potnika do cilja.

Dvorana Kinderja stoji blizu trgovskega centra, kjer so se pojavili tudi prvi nosilci nasprotnih barv. In če so dragonsi resnični navijači, so bili domačini v primerjavi z njimi društvo upokojencev. Za lastno varnost se raje niso spuščali v debate z gosti, ki so preplavili območje dvorane, ampak so brzeli mimo s pogledi, uprtimi v tla ali najzanimivejše izložbe, ki so jih bili videli zadnje čase. Nekaj njihovih Boysov '76 je prav preudarno postavalo okoli karabinjerjev. Za vsak primer. A njihov strah je bil neupravičen. Dragonsi so se raje kot z domačini ubadali z opazovanjem (in komentiranjem) domačink, praznjenjem flaškonov slovenske kapljice in nenehnim vzklikanjem Olimpiji, Sloveniji in podobnim objektom navijaške ljubezni. In pričakovanje zmage, presenečenja, prekinitve nepremagljivosti domačinov v njihovi dvorani.

V polni dvorani je bil tudi okoli poldrugi stot zmajev in še nekaj sto kravatarjev (ti so večinoma prispeli s turistično agencijo). Po dobrih treh minutah pa je Welsh s prvima točkama Olimpije poskrbel za navdušenje v jugozahodnem delu. Po izenačenju Olimpije pri 14 točkah je Kinder sicer prevladoval v skoku, vendar je Olimpija držala priključek in celo prevzela vodstvo s 33 : 31. Nato sta sledila nova serija šestih zaporednih točk domačinov in njihovo vodstvo ob polčasu.

Če je bil letošnji najpomembnejši domači igralec Rigaudeau prisoten le na fotografiji na hodniku dvorane, je imela Olimpija med svojimi navijači tudi Marjana Podobnika. Odgovor na vprašanje, zakaj se je šef Telekoma odpravil na srečanje konkurence (Krka Telekom je sočasno igrala v Tel Avivu in hudo izgubila!), je mogoče poiskati v (vse glasnejših) šepetanjih o novem predsedniku Olimpije. Resda nogometne, pa vendar: če lahko dragonsi spremljajo Olimpijo v več športnih zvrsteh, čemu tega ne bi mogel Marjan Nazionale? Med polčasom se je osamljeno smukal po dvorani, kot bi iskal koga, h kateremu bi lahko prisedel. Kefo je izrecno poudaril, da se ne želi(jo) opredeliti do Podobnika, je pa hitro navedel analogni mariborski primer: "Politika v športu? Poglej si Jagodnika in Maribor. Teden pred volitvami jih je nabila Olimpija, nato pa mu ni uspelo na volitvah."

Dogajanje na parketu kmalu znova pritegne pozornost dvorane. Po vodstvu Kinderja v zadnji četrtini sta za rezultatski obrat poskrbela mladinca Bečirovič in Udrih. 38 sekund pred koncem rednega dela je bil rezultat izenačen, s takšnim pa se je odšlo v podaljšek. Po Sanijevi trojki se je zdelo, da je Olimpija na pragu zmage, po povratni trojki Ginobilija pa je ostalo Olimpiji 21 sekund, da ujamejo točko prednosti domačih. In ko je dvorana - po izteku podaljška - zarohnela od navdušenja in slavja, je slovenska odprava še vedno ostala v šoku neizpolnjenega pričakovanja (beri: koša, zmage in senzacije).

Karabinjerji pred dvorano so zeleno odpravo, ki je ostala prikrajšana prav za nadorgazmični užitek zmage, pospremili do avtobusov in ven iz mesta. Do Tivolija, kjer se v sredo Olimpiji obeta možnost za vrnitev udarca in tretje četrtfinalno srečanje. Znova v Bologni.

povezava

povezava