Avstrijska pobuda

Slovensko-avstrijski odnosi so v teh dneh v ospredju pozornosti slovenske, pa tudi avstrijske javnosti. Pred dnevi je bil na pogovorih na Dunaju zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, čez nekaj dni odhaja v avstrijsko prestolnico predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. V razgovorih dr. Rupla na Dunaju so bila najbolj izpostavljena odprta vprašanja, kot so za Avstrijo sporne določbe Avnoja, domnevna slovenska diskriminatorna denacionalizacijska zakonodaja, sklenitev tako imenovanega kulturnega sporazuma, delovanje JE Krško ter podpora Avstrije Sloveniji pri vstopanju v EU. Pogovori zunanjega ministra Dimitrija Rupla z avstrijsko kolegico Benito Ferrero Waldner so o navedenih temah prinesli različne rezultate. Zlasti različne pa so bile interpretacije dogovorjenega, celo posameznih besed ter besednih zvez, povezanih z razumevanjem predloga besedila kulturnega sporazuma.

Presenetljivo majhna pozornost je bila namenjena nedavni avstrijski pobudi za "strateško partnerstvo" nekaterih srednje- in vzhodnoevropskih držav pod okriljem Avstrije. V tej družbi, ki je marsikoga spomnila na dobre, stare čase rajnke Avstro-Ogrske, naj bi se znašle poleg Avstrije še Slovenija, Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska. Sčasoma nemara tudi Hrvaška. Povabljene države so na avstrijsko pobudo reagirale večinoma zelo previdno in zadržano. Z izjemo Slovenije. "Pobuda, ki jo je začela Avstrija, je pozitivna," je dejal minister Rupel v pogovoru za SP Dela in dodal: "Pomeni vertikalno povezovanje, se pravi, povezavo Slovenije proti severu prek prostora Srednje Evrope do Poljske. Ta povezava je za nas izjemno pomembna." Druge države niso pokazale pretiranega navdušenja. To sta potrdila tudi obiska češkega zunanjega ministra Kavana v Ljubljani in predsednika slovenske vlade Drnovška v Budimpešti.

Spomini na habsburško cesarstvo in politične konotacije avstrijskega liderstva v tej pobudi za regionalno povezovanje so potisnili v ozadje gospodarsko razsežnost avstrijske prisotnosti v tem delu Evrope. Analize različnih ekonomskih in finančnih institucij ugotavljajo, da je v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope ena izmed najbolj pomembnih držav, od koder izvirajo neposredne tuje investicije (NTI), prav Avstrija. Dunajski institut za mednarodne gospodarske raziskave (WIIW) ugotavlja, da je bilo ob koncu prejšnjega desetletja v državah srednje in vzhodne Evrope največ tujih vlaganj nemškega izvora. Ugotovitve veljajo za Češko, Madžarsko, Poljsko, Slovaško, Bolgarijo, Romunijo in Slovenijo. Edini državi, kjer nemški investitorji niso na prvem mestu, sta Romunija, kjer je največ NTI nizozemskega izvora, in Slovenija, kjer prevladuje avstrijski kapital.

Dobesedno prevladuje. Namreč v vseh ostalih državah se odstotek NTI države, od koder prihaja največ tujih investicij, giblje med 11 in 29 odstotki, kolikor znaša odstotek tujih vlaganj nemškega izvora na Češkem. Odstotek tujih vlaganj avstrijskega izvora znaša v Sloveniji po podatkih Banke Slovenije 41,8 odstotka vseh NTI v Sloveniji. Slika tujih vlaganj v Sloveniji je tudi sicer zanimiva. Avstrijskim tujim vlaganjem sledijo mnogo manjša nemškega izvora z 12,8 odstotka ter vlaganja iz Francije z 11,6 odstotka. Med državami investitorkami prevladujejo države članice EU. Njihov delež, ki se iz leta v leto povečuje, je že presegel 80 odstotkov vseh NTI v Sloveniji. Kar zadeva tuja vlaganja avstrijskega izvora, je bilo v Sloveniji največ vlaganj od skupne vrednosti 1.122,5 milijona dolarjev usmerjenih v finančnoposredniške posle. Vrednost teh vlaganj je znašala prek 400 milijonov dolarjev. Prek 240 milijonov dolarjev avstrijskih vlaganj je bilo usmerjenih v različne druge poslovne dejavnosti. Naložbe v predelovalno industrijo, ki v večini drugih tranzicijskih držav zavzemajo prvo mesto, so med avstrijskimi vlaganji v Sloveniji šele na tretjem mestu z 238 milijoni dolarjev vrednosti.

Tuja vlaganja v minulem desetletju so v države srednje in vzhodne Evrope prinesla prek 120 milijard dolarjev. Od tega več kot polovico v pet najrazvitejših držav: Češko, Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo. V Sloveniji se delež NTI v bruto družbenem produktu s 13,4 odstotka bistveno razlikuje od ostalih štirih omenjenih držav. Ta delež je najvišji na Madžarskem, kjer znaša 40 odstotkov BDP. Strokovne ocene WIIW ugotavljajo, da je splošno izboljšanje gospodarskih razmer v letu 2000 prineslo v gospodarstva desetih pridruženih članic EU blizu 20 milijard dolarjev vredne tuje investicije. To je več kot dve milijardi dolarjev več kot leto pred tem. Od omenjenega zneska odpade več kot 7 milijard NTI na vlaganja avstrijskega izvora.

Ta so v preteklem letu v primerjavi z letom 1999 narasla za prek 30 odstotkov. S primerjavo držav, ki so vključene v avstrijsko pobudo za regionalno povezovanje "po vertikali sever-jug" z državami z najvišjimi odstotki tujih vlaganj avstrijskega izvora, dobimo naslednjo sliko. V Sloveniji so tuja vlaganja avstrijskega izvora na 1. mestu z visokih 41,8 odstotka. Na Slovaškem so avstrijska vlaganja na 2. mestu s 17,4 odstotka, na Češkem pa na 3. mestu z 11,5 odstotka. Na Madžarskem vloženi denar uvršča avstrijske vlagatelje na 4. mesto z 11,7 odstotka vseh tujih investicij v tej državi. Izstopa le Poljska z zgolj 2,3 odstotka NTI avstrijskega izvora. Tuja vlaganja, ki prihajajo iz Avstrije v druge pridružene članice EU ali tranzicijske države nasploh, so bistveno manjša. Gospodarski analitiki ocenjujejo, da se bo rast avstrijskih vlaganj v države srednje in vzhodne Evrope nadaljevala in stopnjevala tudi v prihodnjih letih.

Po strokovnih ocenah se pri tujih vlagateljih kaže dolgoročni interes predvsem v naložbe z večinskim tujim kapitalom. Takih tujih naložb je v Sloveniji prek 86 odstotkov. Druga značilnost je usmeritev v pričakovano rast reinvestiranih dobičkov. Vrednost teh v Sloveniji stalno raste in je v letu 1999 dosegla 97,6 milijona dolarjev. Največ reinvestiranih dobičkov vrednosti 50,6 milijona dolarjev so imeli investitorji iz Avstrije, zlasti v dejavnosti finančnega posredništva in trgovine z avtomobili.

Pri ocenah izvora posameznih NTI kaže biti pozoren pri določitvi, od kod resnično prihajajo tuja vlaganja. Za mnoge avstrijske NTI je namreč značilno, da v bistvu pomenijo le del nemškega gospodarskega in finančnega potenciala. Tako so nekatera v Sloveniji zelo znana podjetja, kot na primer Henkel, Porsche, Interspar, ki se statistično vodijo kot tuja vlaganja avstrijskega izvora, v bistvu le organizacijske finančne poslovne enote poslovnega kapitala s sedežem v Nemčiji. Druga značilnost pri tujih vlaganjih je praksa, da se zlasti manjša in srednje velika podjetja odločajo za vlaganja predvsem v sosednjih ali bližnjih državah. Po mnenju dr. Matije Rojca, svetovalca vlade na Zavodu za makroekonomske raziskave, se podobno dogaja s slovenskimi vlaganji na tujem. "Naša največja tuja vlaganja so na Hrvaškem in v BiH. Tu po mojem mnenju nikakor ne gre za politični moment, pač pa za gospodarske prednosti geografskega položaja. Ne moremo govoriti, da gospodarstvo realizira politične cilje in interese, prej obratno."

Nacionalni interes je v razmerah sodobnega tržnega gospodarstva ter poslovanja multinacionalk težko določljiva kategorija. Zlasti pri neposrednih podjetniških vlaganjih. Nekoliko drugače je pri privatizaciji bank, zavarovalnic ali področij dejavnosti, ki so v državni lasti. Kot na primer telefonija in telekomunikacije. Od prek 9 milijard dolarjev tujih vlaganj na Poljskem lani gre skoraj polovica na račun privatizacije telefonije v državni lasti. Nedavni vložek avstrijskega vlagatelja v slovensko mobilno telefonijo tako ni nepomemben. Predvsem pa ni naključen, pač pa strateški nakup. Omenjena avstrijska pobuda za regionalno povezovanje Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije in Avstrije ne more mimo že obstoječih povezav v Višegrajski skupini in Srednjeevropski iniciativi. Ne more tudi prezreti, da gre za države, ki naj bi se kmalu znašle skupaj v EU. In ne more zanikati gospodarskih kazalcev, ki Avstrijo povezujejo z omenjenimi državami.