Gregor Cerar

 |  Mladina 10  |  Družba

Zaton dot.comov

Rizično vlaganje v podjetja novih tehnologij

Velike sanje o hitrem uspehu nove ekonomije in spremljajočih velikih zaslužkih so se v Evropi hitro razblinile. Ameriška različica napihnjenega borznega balona precenjenosti podjetij, ki so kotirala na borzi nove ekonomije, je vzdržala vsaj nekaj let, v Evropi pa je počil, še preden se je dodobra napihnil. Velika pričakovanja in številne megalomanske tržne napovedi, ki jim je botrovala vedno bolj množična uporaba interneta po vsej Evropi, so pritegnili številne investitorje, lačne hitrega zaslužka, iz ZDA in tudi s stare celine. Različni rizični skladi so v evropsko novo ekonomijo med letoma 1999 in 2000 naložili kar 40 milijard dolarjev investicijskega kapitala. Deutsche Bank je, denimo, namenila kar milijardo mark v internetna in telekomunikacijska podjetja. Številni menedžerji in inženirji so zapuščali vse prej kot slabo plačana delovna mesta, da bi se poskusili v novonastajajočih podjetjih, ki naj bi imela lepo prihodnost. Toda z lanskim usodnim marcem, ko je vrednost delnic NASDAQ zelo padla, je začel borzni indeks naglo padati tudi na evropskih borzah nove ekonomije, kot sta, denimo, nemški Neue Markt in francoski Noveau Marche. Številni skladi rizičnega kapitala so začeli zapirati finančne pipe in razmišljati o novih, varnejših potezah. Evropski high tech le ni bil tako dobra priložnost, kot se je najprej zdelo. Največja težava naložbenikov, ki so upali na hitre zaslužke, kot so jih bili sprva vajeni v ZDA, je bila, kako iztisniti vsaj nekaj denarja iz neuspešnih investicij. Njihova vrednost je bila iz dneva v dan manjša. Internetna podjetja dot.com, kjer se je nakopičilo največ rizičnega kapitala, so začela ugašati kot po tekočem traku. Čeprav so obstajala šele nekaj mesecev in torej učinkov sploh še ni bilo. Toda dot.comi so bili zaradi najmanjših vložkov in s tem tudi posledic zaprtja prvi na vrsti za odstrel.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje: