19. 3. 2001 | Mladina 11 | Družba
Bivši jugo eksoti
Evropska vaterpolska elita za Slovence ni nedosegljiva
Slovenska reprezentanca
© Borut Krajnc
Slovenske ekipe v moštvenih športih so od osamosvojitve naredile velik korak naprej in utišale vse kritike, ki so ob razpadu Jugoslavije tarnali s floskulami o športni majhnosti Slovenije. Uvrstitve na velika tekmovanja tako reprezentanc kot klubov, predvsem v rokometu in košarki, so dobesedno razvadile slovensko publiko, ki sedaj pričakuje zgolj vrhunske rezultate, kljub finančno precej bornim vložkom. Uspehi pa so vseeno odmevni, saj se denimo na kvizih srbskih satelitskih televizij pojavlja zvito vprašanje, katera država ima edina predstavnika v polfinalu rokometnega pokala prvakov tako v moški kot ženski konkurenci (Pivovarna Laško in Krim Electa). Ob košarkarjih in rokometaših, pri katerih ostaja večno grenak priokus, da bi lahko storili kakšen korak dlje kot zgolj uvrstitev na repu velikih tekmovanj, in presenetljivih nogometaših so v moštvenih športih med svetovno elito bolj neopazno priplavali tudi vaterpolisti. Slovenski vaterpolisti so v bivši državi veljali za nekakšne jugo eksote, saj so elito jugoslovanskega vaterpola, ki je pobral največ svetovnih trofej v tem športu, sestavljali klubi in igralci iz Srbije, Črne gore in Hrvaške. Kranjski Triglav je sem pa tja zgolj sameval na repu prve jugoslovanske lige, kakšen izmed ostalih slovenskih klubov pa se je tudi meril v drugoligaški konkurenci. Slovenski tradicionalni moštveni šport je bil hokej, toda prav hokej je po osamosvojitvi zaspal na lovorikah, saj praktično skoraj nihče več ne sanja, da bi Slovenija v kratkem videla A-skupino svetovnega hokeja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
