Razcepljena dežela

Referendum o morebitni razglasitvi samostojnosti in suverenosti republike Črne gore ostaja ob dogodkih na Kosovu in v sosednji Makedoniji eno izmed ključnih vprašanj današnje Jugoslavije. Podatki iz raziskave kažejo, da so mnenja o samostojnosti Črne gore zelo različna, vendar po prepričanju vodje raziskave dr. Nika Toša "nikakor ne tako, kot nekateri želijo prikazati. Na vprašanje o ohranjanju sedanjega položaja ali samostojnosti Črne gore je odgovorilo 91,5 % vprašanih. Od teh se jih je 50 % izreklo za samostojno državo, nadaljnjih 18 % pa za neodvisno Črno goro, ki se povezuje v zvezo neodvisnih držav, 17 % vprašanih je zagovarjalo sedanji položaj in le 6 % vprašanih je bilo za povsem unitarno ZRJ. Skratka, za spremembo v smeri samostojne in neodvisne Črne gore se je zavzelo 68 % vprašanih, ohranitev sedanjega stanja ali unitarizacijo pa zagovarja nekaj manj kot četrtina (23 %)." Opredeljenost za samostojnost ali proti njej se pretežno ujema z nacionalno etnično in versko pripadnostjo. Ključna je etnična pripadnost. Poenostavljeno rečeno, raziskava kaže, da je velika večina Srbov proti samostojnosti in velika večina Črnogorcev, Albancev, Muslimanov in Hrvatov za samostojnost.

Odnos do vprašanja samostojnosti je povezan tudi z drugimi vprašanji, zlasti vprašanji, kot so prihodnost samostojne države, sožitje različnih etničnih skupin v taki državi, odnos do nacionalnih institucij in vrednot. Po mnenju dr. Toša se bo to vprašanje v celoti postavilo po volitvah. "Takrat se bo moral politični blok, ki zagovarja samostojnost in ki bo zelo verjetno zmagal na volitvah, jasneje opredeliti do teh vprašanj. Očitno je, da Črna gora danes ne gradi klasične nacionalne države, ampak državo državljanov. Znotraj tega koncepta je treba vsem etničnim skupinam zagotoviti prihodnost. To je zlasti pomembno za položaj Srbov v Črni gori ter njihov odnos s Črnogorci. Prav tako je pomemben odnos s Srbi in Črnogorci zunaj Črne gore, zlasti v Srbiji oziroma ZRJ." Značilna razsežnost razcepa v Črni gori je tudi na ravni verske pripadnosti. Raziskava sicer ni posebej preverjala odnosa Črnogorcev do črnogorske pravoslavne cerkve, pokazala pa je, da je med pravoslavno verujočim prebivalstvom trikrat več pripadnikov srbske pravoslavne cerkve kot pa črnogorske pravoslavne cerkve. Omenjeno število bistveno presega število etničnih Srbov v Črni gori. Drugače rečeno, očitno ne ravno majhen del Črnogorcev izraža svojo versko pripadnost v zavetju srbske pravoslavne cerkve.

Ljudje, ki zagovarjajo črnogorsko osamosvojitev, vidijo v tem možnost za boljšo prihodnost. Zlasti v razvoju gospodarstva (24,7 %) in turizma (24,3 %) ter s tem zmanjševanju brezposelnosti (22,3 %). Hkrati je razvidno, da skoraj ni rešitev, kako v samostojni državi urejati splošen problem na Balkanu: minimalno socialno varnost za zaposlene, nezaposlene, mlade in upokojence. Vprašanje o zaupanju v klasične družbene vrednote je pokazalo, da 96 % vprašanih postavlja na prvo mesto družino in več kot tri četrtine pripadnost naciji. Dve tretjini vprašanih sta izrekli pripadnost svetu kot celoti in Evropi. Domala prav toliko pa tudi pripadnost bratstvu in svojemu plemenu.

Nemara je to povezano z ugotovitvijo, da je zaupanje javnosti v Črni gori v institucije države večje, ko gre za konkretne osebe kot pa v odnosu do samih institucij. Največjega zaupanja je deležen predsednik republike Milo Đukanović. Izredno veliko je tudi zaupanje v politične stranke; to potrjuje zelo visoko stopnjo splošne politizacije javnosti. Kot najbolj občutljivo vprašanje izstopa vprašanje odnosov med Črno goro in Srbijo. Nekaj več kot polovica (52,2 %) vprašanih meni, da bo razglasitev samostojnosti tem odnosom prinesla "več pozitivnega", četrtina (25,4 %) pa misli ravno nasprotno. Izstopajoči področji, na katerih naj bi osamosvojitev prinesla najbolj pozitivne stvari, sta "ohranitev črnogorske identitete" in "približevanje Evropi". Glede legitimnosti referenduma kot oblike odločanja je med vprašanimi zelo visoka stopnja konsenza. Kar 82,4 % vprašanih meni, da je tak način odločanja primeren. Le 6,4 % anketirancev se s to trditvijo ne strinja. Zato tudi ne preseneča, da jih je velika večina (85,3 %) odločenih sodelovati na referendumu. Med prebivalci srbskega rodu je ta odstotek nekoliko nižji (76 %), a še vedno solidno visok.

Kar zadeva izide morebitnega referenduma o samostojnosti Črne gore, pa vodja raziskave ugotavlja, da "so po naših proučevanjih velike možnosti, da bo izid referenduma ugoden za razglasitev samostojnosti. Seveda, če referendum sploh bo. Napovedujem razmeroma visok odstotek udeležbe na referendumu in zelo jasno odločitev v prid samostojnosti."