Prihodnost v znamenju vodika

Avtomobilska industrija si že nekaj desetletij prizadeva čim bolj ugoditi ekološkim zahtevam. Velike količine CO2 že kažejo zobe z učinki tople grede, nekatera velika mesta, kot so Mexico City, Atene ali Los Angeles, pa so že na pragu samozadušitve. Avtomobilska industrija se je poleg ekološkega izboljševanja klasičnih motorjev na fosilna goriva pospešeno lotila razvoja motorjev na gorilne celice, ki uporabljajo energetski vir prihodnosti, vodik. Namesto izpušnih plinov je namreč stranski produkt voda. Nemški avtomobilski velikan BMW je nedavno v Bruslju predstavil svoj program uveljavitve vodika, BMW-jev prvi mož Joachim Milberg se je obrnil tudi na EU za pomoč, dokler se gorivo ne bo tudi tržno uveljavilo. Poleg tega je pozval, da bi bil vodik kot gorivo tudi neobdavčen.

BMW je začel predstavljati svoj prvi avto na vodikov pogon, limuzino 750 hl, in sicer na globalnem "The Clean Energy World Touru 2001", ki se je začel februarja prav v eni naftnih prestolnic, Dubaju. Ideja o alternativnih gorivih vsekakor ni nič novega, največkrat je bila povezana z električnimi vozili, ki pa so bila precej okorna v primerjavi s klasičnimi vozili, zato nikoli niso postala tisto pravo. BMW-jev 750 hl pa se v nasprotju z električnimi vozili v ničemer ne razlikuje od drugih avtomobilov. S tankom, ki sprejeme kar 140 litrov vodika, je doseg BMW-jevega vozila 350 kilometrov, toda v prihodnje obljubljajo še večje razdalje. Kar pa se tiče hitrosti, ni dileme. Največja hitrost je 226 kilometrov na uro. Edini problem je, da za zdaj ne obstajajo bencinske črpalke, ki bi ponujale vodik. BMW je prvo, povsem robotizirano, odprl pri letališču v Münchnu.

Kako prijazen je sploh vodik?

Vodik je najlažji element, toda ima nekaj neprijetnih lastnosti. Utekočini se šele pri zelo nizki temperaturi -253 stopinj Celzija. Takšno temperaturo bodo morali ohranjati tudi tanki za gorivo, pri BMW-ju so ga denimo napravili iz kar 70 slojev fiberglasa in aluminija. Velik problem je tudi varnost, saj je vodik mnogo bolj nevarno gorivo od konkurenčnih. Ne nazadnje je bil prisoten v dveh velikih "avio" katastrofah, pri vžigu cepelina Graf von Hindenburg ter pri eksploziji space shutlla Challenger. Toda znanstveniki trdijo, da ne gre za nič večje tveganje kot pri konvencionalnih vozilih. BMW je izvedel vrsto "crash testov", z namenom, da bi ugotovil, kaj se zgodi ob poškodbi ali celo preluknjanju tanka. Tekoči vodik je preprosto izhlapel v zrak.

Veliko večji problem je pridobivanje vodika. Do okolja najbolj prijazen postopek je elektroliza vode, toda le redke države si lahko privoščijo tako veliko porabo električne energije za proizvodnjo vodika. Veliko jih ima že tako ali tako težave zaradi premajhne proizvodnje električne energije za lastne potrebe. Bolj verjetna alternativa je pridobivanje vodika iz molekul ogljikovodikov, toda ti postopki so precej manj ekološki.

Skeptiki sicer trdijo, da bo vodik kot gorivo predrag, saj naj bi samo v ZDA gradnja primerne infrastrukture stala več kot 100 milijard dolarjev. Alternativnih možnosti je več, avtomobilska industrija razmišlja tudi o uporabi gorilnih celic in neosvinčenega bencina, iz katerega se s pomočjo reformatorjev izloča vodik. Druga možnost je uporaba metanola, ki ga industrija proizvaja v velikih količinah, pred bencinom pa ima to prednost, da je precej manj kompleksen in reformatorji izločajo vodki pri trikrat nižji temperaturi. Slaba stran metanola sta korozivnost in visoka toksičnost. Poleg tega pa uporaba gorilnih celic na metanol ali bencin prav tako izloča v zrak določeno emisijo CO2 oziroma je ekološko približno na ravni tako imenovanih hibridnih vozil, ki za pogon uporabljajo kombinacijo klasičnega motorja z notranjim izgorevanjem in elektromotorja. Tovrstnih vozil je namreč že kar nekaj na tržišču, prevladujejo predvsem japonski proizvajalci, Honda, Mitsubishi in Toyota.

Največji bo k uporabi vodika kot goriva prispevalo tržišče. Kljub temu da bodo avtomobilske tovarne ponudile svoje vodikove avtomobile čez približno tri leta, analitiki avtomobilske industrije menijo, da bo v prihodnjih dvajsetih letih po cestah vozilo le 20 odstotkov vozil na vodik, veliko večji delež bo le pri vozilih, namenjenih mestnemu prometu.

Je vodik skrivnost Ginger IT?

Kontroverzni ameriški izumitelj Dean Kamen, njegova največja izuma sta prenosni dializni aparat in invalidski voziček, ki omogoča premikanje po stopnicah, je v zadnjem času postal ena največjih internetnih zvezd s svojim skrivnostnim izumom, poimenovanim IT ali Ginger, ki ga ljubosumno skriva pred javnostjo. Pokazal ga je le nekaterim izbrancem, vodilnim na področju novih tehnologij, ki so morali v zameno obljubiti molčečnost. Na dan so prišli le komentarji kot "zadeva, ki se bo razširila hitreje kot internet", "največja tržna uspešnica vseh časov" ... Steve Jobs, ustanovitelj Applea Computers, jo je primerjal s prodorom pc-jev. Amazon.com jo je denimo že uvrstil v prodajni katalog, čeprav ni znano, niti zakaj gre niti koliko bo stalo, vsi, ki so zadevo videli, pa so že obljubili lastne investicije. To je seveda sprožilo pravo evforijo. Kamen je vse skupaj zgolj uporabil za marketinško potezo. Vsaj tako trdijo nekateri ameriški raziskovalni novinarji, katerih naloga je bila izvohati, kaj je Ginger. Adam Penenberg, novinar tračersko raziskovalnega Inside magazina, je celo izdal knjigo "What is IT", v kateri je prišel do ugotovitve, da gre zgolj za nekakšen skuter na vodikov pogon, ki bo deloval po principu Stirlingovega motorja, ki deluje po načelu zunanjega izgorevanja. Kratica IT naj bi pomenila osebni transporter (Individual Transporter), poleg tega pa so odkrili, da je Kamen decembra pri ameriškem patentnem uradu registriral patent za nekakšno dvokolesno vozilo, podobno skuterju. Stirlingov motor je že dolgo predmet raziskav, kako ga primerno uporabiti, toda avtomobilska industrija, ki se mu je posvečala predvsem v sedemdesetih letih, ga je opustila, saj ga je bilo nemogoče hitro zagnati. Kamen naj bi to rešil z vodikovim motorjem. Stirlingov motor za uspešen zagon potrebuje več kot deset minut, Kamnov skuter pa bi do uspešnega zagona poganjal vodik. Ali bo Kamnov izum, če gre res zgolj za skuter oziroma za prevozno sredstvo, res tak tržni bum, kot obljubljajo, je vprašanje, saj nikakor ni edini na tem tržišču.