Nova hladna vojna

Letošnja podelitev Oskarjev se je začela v vesolju. Specifično - na internacionalni vesoljski postaji Alpha, ki jo financira ameriška NASA, medtem ko imajo Rusi, slabi plačniki, na njej le svoj sektor... ee, svojo cono. Člani posadke so pomahali Zemlji, TV publiki in filmski eliti v dvorani Shrine, pri tem pa poudarili: Hej, ljudje, tole ni le filmski studio, ampak smo res v vesolju! Ne, niso hoteli reči le, ljudje, vesolje obstaja, ampak - ljudje, spet smo v vesolju. Spet gre za vesolje. Še več: vesolje je spet naše! Ameriško, se razume. Zazdelo se je, kot da je morala ruska vesoljska postaja Mir pasti le zato, da bi nam lahko Alpha prek podelitve Oskarjev, medijsko najbolj globalne fešte, sporočila, da je primat v vesolju spet prevzela Amerika. Ni kaj, sporočilo z Alphe je bilo hladnovojno.

Ne da je bilo rušenje postaje Mir kaj manj hladnovojno. Prej narobe, bilo je izsiljeno. Izsilil ga je zahod. NASI je šla na živce, zahod za kako finančno podporo ni hotel slišati, magnatskih vesoljskih turistov pa tudi ni bilo na spregled. Le kako? Mir je bil namreč žrtev non-stop pritiska, tako rekoč protikomunistične gonje. Ne, zahod zanj ni našel dobre besede: to je le kup industrijskih smeti, zrelih za antikvariat... spacan je amatersko, iz predpotopnih materialov... toplotne izolacije ni, klima ne dela, štrom nenehno crkava... to ni high-tech, ampak no-tech... čudno, da sploh leti... to je produkt družbe, ki ne zna narediti niti toaletnega papirja... to je le patetična vesoljska katastrofa, le drugo ime za okvaro, le bedno moskovsko stanovanje, poslano v vesolje... kdor stopi vanj, je samomorilec... ko bo padel na Zemljo, bo pobil pol človeštva. Jasno, karikaturo je potem narisal Hollywood - v Armageddonu.

Mir - posthladnovojni parazit, ruska kompenzacija za neizkrcanje na Luni - je bil nevaren za ameriški imidž, saj je nenehno ustvarjal vtis, da so kralji vesolja zdaj Rusi. Še huje, vsakič ko so se Američani ozrli tja gor, so se ustrašili, da se je kolonizacija vesolja že začela - brez njih! Šit, so si rekli Američani, v vesolju res obstaja življenje - in to življenje je rusko! Srhljivo. Mir je morda res "orjaški korak proti Marsu", kot pravijo, toda moral je dol. Svojo odisejado je začel kot produkt hladnovojne retorike (čigavo bo vesolje?), končal pa kot prva žrtev nove hladne vojne. Šur, hladne vojne je bilo konec, ko je padel berlinski zid. Le kako bi lahko pozabili, kako je tedanji ameriški predsednik Ronald Ronald zatrobental: "Gospod Gorbačov, zrušite že ta zid!" Iskreno rečeno, zdaj smo čakali le še na to, da se bo prikazal njegov največji fan, mali Bush, in zajodlal: Gospod Putin, zrušite že ta Mir! Eh, pa sploh ni bilo treba. Tudi brez Busheve replike je namreč svet le še kolekcija znakov nove hladne vojne.

Nove pošasti, stara retorika

Poglejte le nore krave. Še bolje, poglejte prašičjo kugo...ee, slinavko & parkljevko. Kaj so ustvarili s to boleznijo, vidite sami: hja, ustvarili so napeto, histerično, nestrpno, šovinistično klimo, ki je očitno sad napetega, histeričnega, nestrpnega, šovinističnega mentalnega okvira in ki ustvarja le še bolj napet, še bolj histeričen, še bolj nestrpen in še bolj šovinističen mentalni okvir. In ta mentalni okvir je dedič hladnovojne mentalitete. Rečeno naravnost, tovrstna šovinistična histerija je bila lastna svetu hladne vojne. In ni ji konca: Bolezen ujela kontinent! Na Nizozemskem že peti izbruh! Prvi izbruh na Irskem! Drugi izbruh v Franciji! Virus se širi po Evropi! Nemci prestrašeni! Norvežani panični! Ogroženi celo severni jeleni! Škoti krivijo gosi! Izbruh v Argentini! Panika v Braziliji! Sanitarni kordoni. Amerika, Avstralija, Kanada prepovedale uvoz mesa iz Evrope. Selitve živine prepovedane! Dezinfekcija na letališčih! Dezinfekcija avtomobilov, ki prihajajo z otoka! Švica prepovedala uvoz mesa in živine iz Evropske unije. Poljska tudi. Češka tudi. Estonija tudi. Latvija tudi. Pa Honduras. In Katar. Vraga, še celo Evropska unija je prepovedala uvoz mesa iz Evropske unije! Padli tudi Združeni arabski emirati! V Britaniji že 600 izbruhov - do junija jih bo 4.000! Epidemiji ni videti konca! Stres! Embargo! Odštevanje! Leto 0!

Množična grobišča so postala nekaj vsakdanjega, običajnega, industrijski produkt, del globalne panorame. Made in Europe. Na Škotskem, južno od Lockerbieja (!), so skopali masovni grob, v katerem bo končalo 250.000 živali. Ah. Toda brez skrbi, množična grobišča so zdizajnirana po standardih: žival ne sme trpeti. Ali pač? Slišati je, da pokoli niso humani, hjuh, da živali pokopavajo še žive! Horror! Ko jih zakopavajo, se še vedno zavedajo... no, do neke mere. Holokavst 2001 je spoj hladnovojne retorike in retro nacizma. Genocid, množična grobišča, visoka šovinistična preža - in seveda, živali trgajo z domačih farm in jih furajo na pokol v tuje okolje, v tuje kraje. Spet se rolajo transporti smrti! Da Žide ob tem spreletava srh, ni dvoma. Toda Schindlerjev seznam tu ne obstaja. Da pobijajo tudi zdrave živali, ne preseneča: osumljene so... ee, bolje rečeno, krive so - ker so živali. Vojna proti živalim je res hladna, kombinacija naglih sodišč in montiranih procesov.

Brigadir Hughie Monro, komandant 52. lowlandske brigade, je siknil: "Pred nami je težka naloga, kajti sovražnik je bolezen in bolezni ne razumem. Na zemljevidu znam potegniti črto, ne morem pa predvideti, kje bo bolezen naslednjič izbruhnila. To, da je treba pobiti toliko živali, je sicer grozljivo, toda to je treba nujno storiti." Ja, fraze tipa "ubijanje je grozljivo, toda koristno" so vojne, vojaške, tipično in nezgrešljivo militaristične. In ja, sovražnik je spet fantomski. Tako kot je bil v Vietnamu - in tako kot je bil nasploh v času hladne vojne, ko se je reklo, huh, nikoli ne veš, kje se bodo prikazali vietkongovci... nikoli ne veš, kje se bodo prikazali komiji. Bili so povsod. Šur, Hughie, in bili so bolezen. Zdaj so spet povsod, tudi v sami kugi - v slinavki & parkljevki. Spet so bolezen. Zadnjo šokantno špekulacijo gotovo poznate: za epidemijo prašičje kuge so krivi Kitajci! Komiji! Specifično, izvor slinavke & parkljevke naj bi bila neka britanska kitajska restavracija, ki da je iz Kitajske pripeljala okuženo meso. Svinje smrdijo - po komunistični zaroti. Po bolezni. Po nečem iracionalnem. Po nečem, česar ne razumemo. Ni čudno, da je neki britanski oficir, junak hladne vojne, predlagal, da bi bilo treba živino pokončati kar z napalmom. Med vonjem po napalmu in vonjem po kavi zanj še vedno ni razlike. Apokalipsa - če kdaj, zdaj!

Le koga bi potem presenetilo, da sta se v histerični in kataklizmični Britaniji divje sprla minister za kmetijstvo in minister za obrambo. Zakaj? Oh, lahko si mislite - minister za obrambo je kmetu razložil, da bo on vodil vojno proti epidemiji slinavke in parkljevke. Kmet se je čudil: "Moje ministrstvo je še vedno civilno. Nismo še pod vojaško kontrolo." Zmotil se je. Tony Blair je ukazal: Vojska se mora vmešati! Kar je logično: če kdo, potem je prav vojska najbolj kvalificirana za množične pokole, ne. Vojska je pač ekspert za logistiko instant genocida. Bolezen je treba potolči hladno, gladko in efektno. Kot je nekoč rekel Sly Stallone: Ti si bolezen, jaz sem zdravilo! Blair je kakopak osebno prevzel vodenje krizne situacije, da bi bila pa mera polna, je vojski ukazal, da naj svojo pisarno takoj odpre tudi v stanovanju ministra za kmetijstvo. Kmet je dahnil le: "To je okupacija ministrstva za kmetijstvo!" Blair pa je krizni štab preselil v podzemski bunker, v war room, pod Downing Street 10, kjer zdaj generali na zemljevidu premikajo figurice, zastavice in druge logistične detajle. Ob ropotanju telefonov, faksov, računalniških terminalov in video konferenc, se razume. To je vojna!

Morda bodo prestavili celo majske volitve. Med vojno ne more biti volitev. Hej, celo angleška kraljica je panično odpovedala tradicionalni Royal Windsor Horse Show, svoj najljubši športni dogodek, tako da si ne bo mogla ogledati konjskih vragolij princa Philipa. Eh, kaj angleška kraljica, celo pariški Disneyland, Euro Disney, je ustavil konje in kočije - vse svoje živali, vključno z jeleni in osli, je namreč ročno ruknil v karanteno, jih zaklenil in ključ skril. Vidite, tudi atrakcije so osumljene. In ko se strah enkrat zavleče v Disneyland, je jasno, da ni več varnih nebes.

Invazija preverjenih kadrov

Sporočilo te neohladnovojne klime je jasno: človek in žival ne moreta več živeti v sožitju. "Vem, da lahko človek in riba živita v sožitju," je leta 2000 razkril George Bush, ki zdaj dela vse, da človek in riba - Amerika in Rusija - ne bi živela v sožitju. In glej, no, tudi hladna vojna, tista dobra stara klasična hladna vojna med obema velesilama, je temeljila na isti podmeni: Rusija in Amerika ne moreta živeti v sožitju. Drži, Amerika in Rusija sta imeli svojo malo hladno vojno že v 19. stoletju, toda tedaj je temeljila na podmeni, da tako različna družbeno-politična sistema, kot sta ruski, caristični, represivni in ameriški, svobodni, demokratični, lahko povsem mirno koeksistirata. Če temu ne bi bilo tako, potem Rusija Aljaske ne bi prodala Ameriki, ne. Že kmalu na začetku 20. stoletja, predvsem po I. svetovni vojni, se je ta logika kakopak spremenila, po II. svetovni vojni pa zaostrila do srhljive nedvoumnosti: tako različna družbeno-politična sistema ne moreta koeksistirati. En se mora umakniti. En mora pasti. Pa naj stane, kar hoče. Pika.

Mali Bush, teksaški otrok Reaganove konzervativne revolucije, hoče biti na vsak način šampion nove hladne vojne. Njegov protiraketni ščit, potomec Reaganove "Vojne zvezd", je hladnovojna zgodba. Njegovo poniževanje Kitajske je hladnovojna zgodba. In njegovo pakiranje nove administracije je hladnovojna zgodba. Njegova ekipa ni sredinska, ampak ultra konzervativna - ljudi izbira po ideološkem ključu. Ko zagledajo rdečo barvo, mutirajo v bike. Kot Reaganovi ljudje. Če hočeš v Bushevo administracijo, potem moraš celo v ameriških demokratih videti le komuniste. Paranoično. Bush ne potrebuje menedžerjev, ampak ideologe. Zato tudi njegova politika ni sredinska, ampak skrajno ideološka. Jasno, tudi skrajno desna, napeta, nestrpna (El Duderino emisij ogljikovega dioksida ni omejil, ženske pravice in pravice delavskih sindikatov pač). V poštev pridejo le preverjeni kadri, le kadri, ki jih odobri lobistična fondacija Heritage, vodilni ultra desni think tank, v katerem najdete tudi take persone, kot je Roger Pearson, založnik knjig, ki dokazujejo genetsko superiornost bele rase, in organizator antisemitske konference Svetovne protikomunistične lige (1978). Kot pravi senatorka Hillary Rodham Clinton - Bush hoče čas zavrteti nazaj. Za 50 let.

Ne preseneča, da na ameriških lestvicah bestsellerjev tako nenadjebljivo kraljujeta Tim LaHaye & Jerry B. Jenkins s serijo apokaliptičnih, napol mističnih, paranoičnih, ultra desnih, fundamentalističnih romanov o boju med silami Luči in Antikristom, o kaosu in veri v Boga, o obsednih stanjih in odrešitvi, o svetu, ki živi v strahu, in indoktrinaciji, o patriotizmu in izgubljenih dušah, ki jih, kot bi rekel Bush, "ne smemo pustiti zadaj". Mhm, ti neohladnovojni trilerji so res pisani na kožo Bushu, pijancu, ki ga je odrešil Džizaskrajst. In dalje, ne preseneča, da v Ameriki narašča število otroških samomorov. Strmo. Vedno bolj. Kar je hladnovojno. Zakaj? Oh, če hočete videti popolno metaforo hladne vojne, si poglejte Rossellinijev film Nemčija, leto nič (1947), ki se dogaja v povojnem Berlinu in ki se začne s samomorom agoničnega otroka.

Špijoni, ki gredo na hladno

Džizaskrajst, svari Busheva administracija - Rusi so Ameriko spet prestrelili s hordami špijonov. Kopljejo, glodajo, žrejo! Povsod so! Nismo več varni! Hja, hladnovojna retorika. Bamf! In naslednji dan so iz Amerike že izgnali 50 ruskih diplomatov, obtoženih, da so špijoni. Kar je spet tipični hladnovojni akt. Ni edini. Kaj pa poskus izolacije Rusije. Pa nenehno strašenje z Rusijo (Kitajsko, Severno Korejo, Libijo, Irakom), huh, in s tem, da Ameriko zdaj atomske bombe ogrožajo bolj kot v času hladne vojne. In nenehno poudarjanje, da Rusija še vedno ni demokratična. Ha. Piše se high-tech leto 2001, ko je svet absolutno transparenten in ko je mogoče na internetu pobrati več strogo zaupnih informacij in dezinformacij kot v kateremkoli dosjeju, Amerika pa še vedno zadrto, agresivno, histerično in množično išče fantomske ruske špijone - pešce. S hladnovojno obsedenostjo.

Še huje, v Ameriki špijone spet čaka smrtna kazen. Pravosodni minister John Ashcroft pravi, da bo za Roberta Hanssena, FBI-jevega agenta, ki je Rusiji 15 let "izdajal občutljive skrivnosti", zahteval smrtno kazen. Ne, zakonca Rosenberg nista bila zadnja. In le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo Tony Blair razkril, da tudi Britanijo vse bolj prestreljujejo in ogrožajo ruski špijoni, saj veste, pod krinko diplomatov. Bil bi nor, če ne bi izkoristil te idealne priložnosti... ee, tega idealnega konteksta. S prašičjo kugo se je pač ustvarila šovinistična klima, v katero pašejo tudi ruski špijoni, ki hočejo destabilizirati zahod, demokracijo, kapitalizem in vesolje.