Konkurenca brez hrane

Adria Airways je pred časom pri Uradu za varstvo konkurence RS sprožila postopek za presojo cen, ki jih Aerodrom Ljubljana postavlja za letalsko gorivo, in višine provizij. Iz nasprotujočih si javnih izjav direktorjev obeh podjetij Vinka Možeta (Aerodrom Ljubljana) in Petra Graška (Adria Airways) ni jasno, v kateri v fazi je zdaj postopek. Adria Airways, ki je postopek razširila tudi na ceno pristajanja letal in takse, dokazuje svoje trditve med drugim s Cranfieldovo analizo primerjave cen številnih evropskih in svetovnih letališč. Analiza postavlja brniško letališče gladko na prvo mesto kot najdražje letališče. Vinko Može to analizo zavrača, ker naj bi izhajala iz cen v cenikih. Po njegovem ne upošteva pogodbenih razmerij med letališčem in posameznim prevoznikom. Na primer Adrio Airways.

Posebno poglavje, kar zadeva letalske prevoze v Sloveniji, je ponudba različnih prevoznikov. Tu nesporno obvladuje položaj domači letalski prevoznik Adria Airways. Nekdaj Inex Adria je z razpadom Jugoslavije in dvomljivo poslovno politiko v začetku devetdesetih let imel zasilni pristanek v rdečih številkah. Težave so se rešile s temeljito reorganizacijo podjetja, tudi z odprodajo letal. Ena od možnosti poslovnega razvoja je bila povezava s tujo letalsko družbo. Sprva je bil to Air France, zdaj je nemška Lufthansa.

V tistem času so prišle na slovenski trg tudi druge letalske družbe. Najbolj znani sta bili britanska British Airways (BA) in belgijska Sabena. Prav ti družbi sta se kasneje s slovenskega trga in letališča umaknili zaradi prevelikih izgub. Ali kot so povedali v predstavništvu BA, ki je še vedno v Ljubljani: "British Airways je zasebno podjetje, ki razvija mrežo poletov z namenom ustvarjati donose za svoje naložbe. To je bil glavni razlog, da se je BA odločil vzpostaviti letalsko povezavo s Slovenijo. Kljub velikim prodajnim in trženjskim prizadevanjem v Sloveniji in Veliki Britaniji ni bila dosežena zadovoljiva donosnost na liniji London-Ljubljana. Strategija BA je preverjanje donosnosti vseh njegovih linij in spreminjanje teh, kadarkoli in kjerkoli je potrebno. Kljub temu je BA še vedno močno zastopan na slovenskem trgu." V ljubljanskem predstavništvu niso želeli govoriti o kakovosti storitev Aerodroma Ljubljana, niti o morebitni preveliki državni zaščiti domačega letalskega prevoznika.

Kakorkoli, BA in Sabena za zdaj ne pristajata na brniškem letališču. Zato pa tam najdete letala ruskega Aeroflota, makedonskega Aviaimpexa, avstrijskega Austriaaira, švicarskega prevoznika Swissair in od prejšnjega tedna tudi letala češkega ČSA. Poleg linij Adrie Airways in njene code air povezave z Lufthanso. Ta omogoča neposreden vstop v njihovo informativno, rezervacijsko in prodajno mrežo po vsem svetu.

V krogih poznavalcev razmer velja, da sta BA in Sabena odšla iz različnih razlogov. Poleti BA iz Ljubljane v London naj bi se bili polnili predvsem s tako imenovanimi "čezoceanskimi potniki", skratka s tistimi, ki so želeli uporabiti London kot tranzitno letališče za nadaljnje potovanje. Teh potnikov pa je v Sloveniji očitno kljub vsemu premalo za rentabilnost prevoznika, kot je BA. Sabenina zgodba naj bi bila drugačna. Bruselj, politični, upravni in birokratski evrocenter, bi moral prav v teh časih zagotavljati vsaj donosnost, če že ne soliden dobiček. Pa ni. Nekatera mnenja in podatki opozarjajo, da naj bi imel nacionalni letalski prevoznik ravno zaradi politično-upravne narave večine potnikov v Bruselj zagotovljeno polnjenje letal pod posebnimi pogoji. Drži ali ne drži, vsekakor je Sabena po letu in dveh mesecih nehala leteti med Brusljem in Ljubljano, Adria Airways pa je na isti relaciji povečala število letov in izboljšala časovno ponudbo.

Ryanair

In ko je bilo videti, da se razmere na slovenskem trgu letalskih prevozov umirjajo, je počilo znova. Irska družba Ryanair je začela leteti na liniji Trst-London/Stansted.

Ryanair je v začetku devetdesetih let po zgledu družb Southwest Airlines, Go in Easy Jet uvedel prvo tako imenovano "no frills" letalsko povezavo med Dublinom in Londonom. Gre za ponudbo zgolj letalskega prevoza brez dodatnih ugodnosti, kot sta na primer zastonj hrana in pijača na letalu. Ryanair zdaj razpolaga s 36 letali vrste Boeing 737. Letos naj bi prepeljal blizu deset milijonov potnikov, kar bi ga uvrstilo na osmo mesto med evropskimi prevozniki. Samo med Italijo in Veliko Britanijo naj bi letos prepeljal več kot 1,5 milijona potnikov.

Prav prevozi z italijanskih letališč so postali izredno zanimivi za potnike iz Slovenije. Cena letov z Ryanairom je tudi do 70 odstotkov nižja od cen drugih prevoznikov. Do nedavnega je bilo za Slovence najbližje njihovo letališče Treviso v bližini Benetk. Povratna vozovnica za polet med tem letališčem in letališčem Stansted v okolici Londona lahko stane samo 14.000 tolarjev, cena pa naraste do približno 20.000 tolarjev. Odvisno pač od dneva odhoda in vrnitve. Kakorkoli, za tak prevoz z Brnikov boste Adrii Airways plačali okroglih 60.000 tolarjev.

Za realno primerjavo je vendarle treba povedati še nekaj podatkov in opozoriti na nekatere, za koga nemara pomembne razlike. Ryanair, kot rečeno, leti iz Trevisa in Trsta, kar pomeni, da ima potnik iz Slovenije stroške za avtocesto in parkiranje na letališče. Letališče v Trevisu je resda provincialno, vendar ima vse najpotrebnejše servise, kot so primerna čakalnica, bife, WC in varovano parkiranje.

V nasprotju s pričakovanji je letališče Stansted pravi letališki mastodont v izgradnji. Vsaj skozi brniške oči. Potnik že takoj dobi vtis, da je na "zaresnem" letališču. Res pa je, da je omenjeno letališče kar nekaj deset kilometrov oddaljeno od Londona. Povezava je sicer zagotovljena z vlakom in avtobusom, toda ... Vlak vozi vsakih 20 minut, stane pa ravno trikrat toliko kot avtobus, ki vozi le vsako uro. Z obema sicer pridete v središče Londona, ampak v avtobusu nikoli ne veste, kdaj boste naleteli na prometne zamaške in v vožnji po londonskih ulicah in predmestjih uživali tudi uro in pol do dve. To se vam pri poletu z Adrio Airways ne more zgoditi, ker priletite na Heathrow, ki je bližji središču mesta.

V Adrii Airways napovedujejo Ryanairu pri projektu Trst neuspeh. Ta naj bi se pokazal v treh sezonah oziroma v letu in pol. Vzrok naj bi bila premajhno tržno zaledje Trsta in njegova premajhna kupna moč. Čeprav Italijani polnijo Ryanairova letala, ki letijo proti londonskemu letališču, na desetih linijah po Italiji. Glavni motivi so zabava, turizem in nakupi.

Toda klasične družbe, kakršna je Adria Airways, in Ryanair si pravzaprav niso konkurenčne. To je prej dopolnilna ponudba v korist kupca, potnika. Vsaka s svojimi značilnostmi, prednostmi in pomanjkljivostmi. So far, so good, lahko rečemo potniki.