Višje, hitreje, močneje

Zunaj je bilo ravno prav toplo za kratke rokave in že en sam pogled v nebo je razkrival, da so zgoraj poleg vrabcev še malo večje ptice, majhna letala namreč. A pojem 'mala letala', natančneje 'mala motorna letala' kot tak ne obstaja, zato govorimo o generalni aviaciji. Takšna letala so lahko enomotorna ali dvomotorna, lahko so dvo-, štiri- ali šestsedežna, obstajajo pa tudi takšna z 12 sedeži. Po neki računici so mala letala enomotorna, zraven spadajo še dvomotorni batni motorji in enomotorji s turbino. Po drugi so to letala, katerih največja vzletna masa je manjša od 5700 kilogramov, in takšnih imajo slovenski aeroklubi, letalska podjetja ali zasebniki okoli 241. Glede na to, da od velikih letališč danes deluje le brniško, mariborsko pa že lep čas ne, smo se vprašali, kaj se dogaja z manjšimi slovenskimi letališči, tremi z betonsko stezo, 12 športnimi in nekaj vzletišči. Kam lahko z malimi, iz kovinskih drogov, motorja in ohišja, pa seveda propelerja in kabine sestavljenimi plovili sploh letimo? Kaj lahko vidimo iz zraka?

Dvomotorni veteran Aero 145, ki so ga na Češkem v šestdesetih letih naredili za kongovskega državnika Patricea Lumumbo, a ga ta, ker je bil prej ubit v atentatu, ni nikoli prevzel, nas je prepričal, da odisejado pričnemo v Ajdovščini.

Povsod Cessne in Piperji

Da vse ne bo šlo čisto tako, kot smo si sprva zamislili, je pokazalo že sivo jutro, v katerega se je zbudila Ljubljana. Vožnja proti Primorski je sicer zbujala kanček upanja na jasen, predvsem pa nevetroven dan, kakršen je najprimernejši za letenje, a v Ajdovščini ... burja, seveda. Čeprav si verjetno še sam Ikar ni tako zelo želel leteti, je predsednik Aerokluba Josip Križaj Vojko Velikonja lahko samo skomignil z rameni.

Glede na podatke, ki jih Urad Republike Slovenije za zračno plovbo hrani v registru zrakoplovov, so v Sloveniji najbolj razširjena ameriška letala Cessna in Piper, kot vedo povedati izkušeni letalci, pa naj bi bile predvsem Cessne sploh najbolj razširjena letala v svetu, saj se uporabljajo za šolanje pilotov in za turistično letenje. Nad slovenskimi travniki in hribi tako najpogosteje letijo Cessna 172, Piper PA-38 ali Piper PA-18. In na slednjega, ki je v Ameriki, ker potrebuje le kratko vzletno stezo, priljubljen med farmarji, smo med brskanjem po hangarjih aerokluba naleteli tudi v Ajdovščini. "Tale, PA-18 Super Cup, je vlečni konj aeroklubov, veliko se uporablja za vleko jadralnih letal. Za panoramske polete več uporabljamo verzijo PA-28, komforten avion, namenjen šolanju, panoramskim in taksi letom, skratka, univerzalno letalo," je Velikonja pokazal na hitrega in tihega štirisedežnika. Za podobne namene se uporabljata Cessna 177, podobno imajo v Celju, in Cessna 178, ki je "malo bolj zahtevna za pilotiranje". "Vedeti pa je treba, da se mora pilot za vsak tip letala prešolati." Kaj tipično primorskega je mogoče videti iz ptičje perspektive? "Imamo prednost, da lahko letimo vse leto, ker nimamo snega, samo burja nam nagaja. V zimskem času je zanimiv zasneženi Triglav, za tri osebe stane to 30 do 35 tisočakov. Veliko je zanimanja za Portorož, to so družinski izleti, pa Bovec." Kako pa je z nehotenim preletom na italijansko stran meje, ki je le streljaj proč? Danes ni panike. "V času Jugoslavije pa, če nisi pravočasno obrnil, ti je ob pristanku policija že prinesla listek." Na Primorskem je možnosti za panoramsko letenje sicer veliko, saj je na voljo kar nekaj letališč, od Postojne, Divače, Bovca do mednarodnega Letališča Portorož. "Je pa povpraševanja manj, kot bi si želeli," pove Velikonja. Vendar so razlogi jasni. "Po Sloveniji se aviotaksi ne splača, ker je predrag. Bolj se vozi v tujino, v Ženevo, München, na Dunaj. V Sloveniji pa lahko narediš panoramski let, teh je predvsem poleti veliko," opiše letalsko sceno na Slovenskem Branko Sošnik, pilot letalskega podjetja Solinair, ki domuje na portoroškem letališču v Sečovljah. "Zanimivi smo za Avstrijce, saj ti potrebujejo z letalom uro in nekaj, z avtom pa osem ur. Tako pridejo zjutraj, so tu ves dan, zvečer pa gredo domov."

Da je nemško govorečim turistom letalstvo v deželi na drugi strani Alp res pri srcu, sva se s fotografom prepričala na svoje oči, saj je pilot med našim pogovorom že prejel naročilo za panoramski polet in se lotil, kot pred vsakim letom, kontrole letala. Svečke, olje, motor, gume, amortizerji, zakrilca ... Vse je OK. Starejša Ruheständlerja sta vzletela. In videti sta imela kaj, ponudba je namreč pestra. Portoroški zaliv, to je najkrajša destinacija (in najcenejša, saj stane 2500 SIT), potem hrvaška obala skupaj z Brioni in alpska panorama. Na najdaljši turi, ki stane 21-krat več, s postankom pa traja tri ure in 5 minut, je mogoče videti vso Slovenijo. Na vodi žal ne pristajajo. S katerimi letali pa lahko poletimo? V glavnem so to spet Cessne in Piperji, med njimi seveda skorajda nacionalni simbol Cessna 172 za štiri osebe, Cessna 150, Piper 28 pa en Ruben ... Dva helikopterja ...

Dan D

Megla, ki je še zjutraj prekrivala Mursko Soboto, se je razkadila in nad Pomurskim letalskim centrom v Rakičanih se je pokazalo sonce. Čas za letenje, torej. Tista, da letališča zaživijo samo za konec tedna, se je spet potrdila za resnično, saj je bilo v daljavi opaziti le možaka, ki je vneto pregledoval modro-rumeni Antonov AN-2 ruske izdelave, ki sprejme 12 potnikov in dva člana posadke. Kasneje se je izkazalo, da je možak naš pilot Maks Vavpotič, sicer tudi lastnik tam parkiranega Piperja za škropljenje njiv, vendar z njim ne sme delati, saj je v Sloveniji od leta 1993 prepovedana uporaba pesticidov iz zraka. Pride pa takšno letalo zelo prav ob požarih. In kako kaj raja, rada leti? "Na počitnice se ravno ne hodi, gre pa se na kakšne nogometne tekme v Ajdovščino, fantje se organizirajo," se zasmeji upravnik Dušan Korc, najin gostitelj. "Taksi lete naroči kvečjemu kakšna firma, a smo delali tudi lete za Split in Brač." Pove še, to je pomembno predvsem za naključne letalce, da lahko v skladu z zakonodajo komercialne lete opravljajo izključno poklicni piloti, za svoj užitek pa lahko potnike vzame kdorkoli, ki ima 100 ur samostojnega letenja. Se pravi, v zraku smo v sposobnih rokah. Poleg tega morajo piloti za obnovo izpita za motorno letalo v dveh letih narediti deset ur letenja, od tega pet ur v zadnjem letu, na vsaki dve leti pa imajo tudi zdravstveni pregled. Pogoji so torej strožji kot pri vozniškem dovoljenju za avto.

Na edinem letališču v Pomurju imajo zdaj za panoramske polete na voljo samo dvosedežnike, zato prvi let prepustim Borutu. Medtem vržem pogled v 'hlev'. S katerim malčkom bomo poleteli? Notri so seveda Cessne, mala Cessna 150 in velika Cessna 182, ki čaka na revizijo. Že prej večkrat omenjeni belo-rdeči PA-18 Super Cup. Češka Zlin 50 in 142 za akrobatsko letenje. Ne manjkata niti jugoslovanski Utvi iz Pančeva, večja 66 in manjša 75. V slednjo že sede Borut. Poleti, leti, leti in izgine z obzorja. Se spet pojavi, se nalašč prevrača, naredi še pozdravni prelet nad letališčem in pristane. Saj ni videti tako težko. "Kaj boste pa vi slikali?" me vpraša pilot. "Nič. Jaz sem tista, ki piše," pravim in si s tem zapečatim usodo. "V redu, midva bova letela pa malo drugače." Vse je kazalo na miren polet z inštrukcijami iz prekmurske geografije, dvignila se bova do 300 metrov, šla do 250 km/h. In res. Letališče pustiva za sabo, ravno tako narisanim hišicam podobne obronke Murske Sobote. Moravske Toplice, bazene, ceste. Vračava se proti letališču. I believe I can fly, la la la. In potem šok. Slušalke mi odletijo z glave, pribije me na stol, in še preden preštejem do tri, imam nad seboj na desetine zoranih njiv. Še malo pa je nad mano spet nebo pa spet njive. Hej, saj to je še boljše od vlakca smrti v Gardalandu! Lupingi, pikiranje proti tlem, noro. Samo moj želodec se ne strinja več s tem in hoče ven. Tla, končno. Maks ima za sabo osem, devet tisoč ur letenja, se pravi, je eden izkušenejših pilotov in vajen vseh možnih reakcij, že ve, kaj pomaga. Predlaga: "Ja, gremo na kozarček." Slabost je pač tveganje, na katerega je treba računati. In kot sem izvedela kasneje, imajo vsi piloti za takšne priložnosti spravljene posebne vrečke.

Sledi obvezna goveja juhica, ki bo ublažila vse tegobe.

Obnova in stroški

Za panoramski polet nad mestom z bogato zgodovino je pravi Ptuj. Najbližje letališče: Moškanjci, "ki ga je dal delati že pokojni Dolfe", pove Stanislav Čuš, predsednik ptujskega aerokluba. Repertoar: poleg redke Citabrie, Utve 66 in 75 so tu obvezne Cessne 152, 172 in 206 - dvosed, štirised in šestsed, ki doseže 330 km/h. So pa ponosni lastniki češkega Zlina 726. "Je akrobatsko letalo in takšna sta v bistvu samo še dva na svetu. Predhodnik tega je bil Zlin 526, ki je imel platnena krila, ta pa ima kovinska," mi paradnega konja predstavi Čuš. Je eno tistih letal, pod katerimi se ob vžigu motorja zaradi gorenja oljne plasti na spodnjem robu cilindrov pokadi. To pa gotovo nima zveze z belo črto, ki jo vidimo za letali v zraku. "To je pa kondenz, ki nastane zaradi prevelike temperaturne razlike med izpušnimi plini letala in zunanjega zraka, ki je minus 50." Kam pa bi lahko leteli? "Po želji ljudi. Običajno z Moškanjcev čez grad Borl, po rečnem kanalu Drave proti Ptuju nad Ptujsko jezero, nad igrišče za golf in Pesniško dolino. To znese 3000 tolarjev na osebo. Aviotaksi uporabljamo manj ali skoraj nič, ker imamo eno primerno letalo, Cessno 172, ki pa jo veliko potrebujemo doma." Pod streho hangarja v Moškanjcih hranijo tudi 60 let staro, sicer razstavljeno leseno Čavko slovenske proizvodnje, ki sodi med najstarejša letala pri nas. "Takšne so delali v Lescah in večjih klubih."

Ravno v Lescah, kjer je bilo pred zgraditvijo Brnika mednarodno letališče, je poleg Celja in Maribora eden največjih, če ne že kar največji aeroklub v Sloveniji. Brez Cessne seveda tudi v Alpskem letalskem centru Lesce ne gre (uporabljajo popularni 172 in 150), za vlečna konja pa sta v uporabi Piper Pony in Super Cup. Najstarejše letalo je Cessna, imenovana S5-DAX, katere lastnik je bil slavni avstrijski dirigent von Karajan, najmlajše letalo pa ima 14 let. Čeprav glede na leta letala morda niso več videti zanesljiva, je strah odveč, predpisi za vzdrževanje so zelo strogi. Tako je treba motor menjati na vsakih 1600 do 2000 ur, kar je drago, še vedno pa ceneje od nakupa novega letala. Obnova Cessne 172 znese 120.000 mark, nova stane od 400.000 do 500.000. Sicer pa z obnovo tako dobiš novo letalo.

V Lescah smo ravno ujeli t. i. spomladanski tehnični dan, ko (predvsem jadralna, tega dne se je namreč začela jadralna sezona) letala očistijo in pripravijo za letenje, zato je bilo kar težko najti koga, ki v rokah ni imel krpe. "Motorna letala letijo vse leto, razen kadar je sneg, pa še takrat imamo enega takega, na katerega lahko damo smuči," pravi letalski zanesenjak Štefan Žargi. Pa komerciala? "Na leto naletimo panoramsko 700 do 900 ur po izbiri. Imamo pa tri standardne variante, ena je kratek četrturni let do Bleda, druga polurni do Bohinja in tretja tričetrturni čez Triglav. Plača se na minuto, petnajstminutni let stane 10.000 SIT. Opravljamo tudi aviotaksi, ampak zelo redko, ker je drago." Vseeno so naju popeljali na 'krstni let' mimo Radovljice, Ribnega in spečih krav prek sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke do Blejskega jezera. In nazaj. V rahli meglici počiva Jelovica, del Pokljuke, v ozadju Triglav, Rjavina, Škrlatica, greben hribov nad Vrati ... Po takšnih poletih je največ povpraševanja.

A v letalstvu obstaja resen problem. Vse bolj postaja elitni šport, saj so stroški ogromni, z draženjem goriva pa se še večajo. Že da postaneš pilot motornega letala, moraš danes odšteti približno 12.000 mark, to je, če imaš bogatega strica ali starše, še izvedljivo, marsikateri perspektiven pilot pa ravno zaradi financ ostane na tleh. "Nam je uspelo dobiti olajšavo pri športnem letenju, zelo pa nas je udaril DDV, čeprav smo športna dejavnost," pravi Žargi. Drugod niso imeli niti te sreče in plačujejo še trošarino na letalsko gorivo, ki znese približno 66 tolarjev na liter. Liter goriva zdaj stane 2,20 marke, letalo pa porabi okoli 35 litrov na uro. Letenje se je tako podražilo za polovico, to se že pozna na lanskih rezultatih. Na žalost povprečen slovenski žep pač ni tako globok, da bi si lahko privoščil vse razsežnosti letalskih užitkov.