Letenje ni edini dejavnik

Kaj se skriva pod imenom "sindrom ekonomskega razreda"?

Gre za vensko trombozo spodnjih udov (VT), ki naj bi bila neposredno povezana z dolgotrajnim sedenjem v prisilni drži zaradi nagnetenih potnikov v ekonomskem razredu letala. VT je delna ali popolna zamašitev ene ali več ven s krvnim strdkom. Zaplet VT je pljučna trombembolija (PTE). PTE je vsaka delna ali popolna mehanična zapora pljučnih arterij s krvnim strdkom, ki nastane v venah spodnjih okončin, se odtrga in "odplava" iz nog v pljučno ožilje - posledica je zadušitev zaradi pomanjkanja kisika in odpoved srca. Ocenjuje se, da zaradi pljučne embolije umre odstotek do dva bolnikov z VT. V ZDA se pojavlja pri enem od 1000 ljudi, hkrati je PTE četrti najpogostejši vzrok smrti. PTE je dolgo znana, resna in večfaktorska bolezen (torej ni nujno vezana na letenje), ki jo je neki avstralski advokat "pomladil" in "posodobil" z bolj marketinškim imenom: sindrom ekonomskega razreda.

Zakaj je vprašljivo ravno "letalsko" sedenje v "ekonomskem razredu"?

Mirovanje je sicer priznan dejavnik tveganja za VT. V letalih na dolgih progah gre za posebno obliko mirovanja, ki ji na tleh težko najdemo primerjavo. Gre za kombinacijo dolgotrajnega, zavaljenega in zelo pasivnega - intelektualno in telesno - sedenja. Prav gotovo pa sindrom ni vezan samo na ekonomski razred, saj se pojavlja tudi v razredih, kjer je letalska vozovnica do dvajsetkrat dražja.

Kakšna je pogostost sindroma ekonomskega razreda?

Neizpodbitno dejstvo je, da se VT in PTE dogajata med dolgotrajnim poletom ali neposredno po njem. Nasploh pa je težko dokazati, da je VT izključno posledica dolgotrajnega sedenja. Kaj pa, če so bolezni botrovali tudi drugi dejavniki, kot so jemanje kontracepcijskih tablet, poprejšnje VT, še neodkrit rak itd.? Glede na to, da je VT pogosta bolezen in da z letali potujejo milijoni potnikov, obstaja tudi večja statistična verjetnost, da se bo kakšen primer dogodil v zvezi z dolgotrajnim poletom, na letališču ali nekaj dni po poletu, ko je bolnik že pozabil na let. Dr. Russel Rayman, izvršni direktor ameriškega združenja za letalsko in vesoljsko medicino, s katerim imam stike prek elektronske pošte, in drugi strokovnjaki letalske medicine menijo, da je pri ameriških letalskih prevoznikih okrog 100 primerov PTE na leto pri več kot 600 milijonih prepeljanih potnikov. V Angliji naj bi s tem sindromom imelo težave okrog 2000 ljudi na leto, na pariškem letališču Charles de Gaulle pa so v letih od 1994 do 1998 odkrili, da je 27 odstotkov bolnikov, ki so iskali nujno zdravniško pomoč, imelo težave v zvezi z VT. Po nekaterih drugih mnenjih naj bi VT dobil celo vsak dvajseti potnik na dolgem poletu. Zdravniška poročila o zdravljenju zaradi VT ali PTE v glavnem prihajajo z velikih letališč, kot so Tokio, London in Pariz. Na tokijskem letališču so v osmih letih poročali o 25 smrtih, po podatkih pa na leto pregledajo okrog 100 do 150 potnikov s tem sindromom. V londonskem poročilu je v treh letih po dolgotrajnih poletih umrlo 30 potnikov. Angleški zdravniki so že leta 1965 poročali o povečanem številu bolnikov s to boleznijo. Zanimivo je, da je norveška raziskava na zdravih prostovoljcih, ki so osem ur bivali v hipobarični komori (znižan tlak zraka podobno kot v potniški kabini), ugotovila pomembno povečano nagnjenost k strjevanju krvi.

Kaj pa v Sloveniji?

Podatkov o tem sindromu pri nas nisem zasledil. Ujel pa sem informacijo, da se ta sindrom pri našem edinem letalskem prevozniku Adrii Airways še ni pojavil. Spraševal sem tudi zdravnike, ki dežurajo na letališču Brnik, pa se ne spomnijo takega primera.

Ali menite, da morajo letalske družbe nujno ukrepati v zvezi s PTE?

Potniki morajo biti o sindromu obveščeni, zato nekateri prevozniki že ukrepajo. Angleški parlamentarni odbor je novembra 2000 letalskim prevoznikom priporočil, naj opozarjajo potnike na tveganje tvorbe krvnih strdkov na dolgih poletih. Na drugi strani avstralske letalske družbe že deset let opozarjajo na potrebo po telesni vadbi. Dve veliki avstralski družbi načrtujeta opozorilo s podobnim sporočilom na letalskih vozovnicah. Nekateri letalski prevozniki so razredčili sedeže, tako da bi se potniki lahko več gibali in počutili udobneje. Letalski prevoznik Lufthansa pa že predvaja film "flyrobic", ki potnike opozori na čas za "rekreacijo".

Kaj morajo storiti potniki za to, da se izognejo sindromu ekonomskega razreda?

Tistim, ki se odločijo za dolgotrajen polet, priporočamo med poletom telesno aktivnost, gibanje in dihalne vaje na vsako uro poleta. Najučinkovitejše preprečevanje tvorbe krvnih strdkov je hoja - vsaj dvigovanje s pet na prste. Priporočamo uživanje večjih količin tekočin, toda ne alkohola in kave - to dvoje dodatno izsuši telo, saj pospešuje izločanje tekočin.