Avokadov močnik za zdravje

Najnovejše raziskave kažejo, da postaja vse več ljudi vegetarijansko usmerjenih. Največ jih iz prehrane izloči meso in mesne izdelke, sledijo jim veganci - ti se poleg mesa odrekajo tudi mlečnim izdelkom in jajcem -, v zadnjo skupino pa sodijo najstrožji vegetarijanci - presnojedci, ki živijo od nekuhane in nepredelane hrane, se pravi od sadja in od tiste zelenjave, ki se lahko použije presna in brez dodatkov. Kot nekakšna podveja so se razvili še sadjejedci; ti ves čas uživajo samo sveže sadje.

Oče teorije o presni hrani oziroma nekakšen guru presnojedcev je zdaj 75-letni Helmut Wandmaker iz Nemčije, ki že štirideset let živi prehranjevalno asketsko življenje. Njegova knjiga Proč s kuhinjskim loncem! je bila v številnih državah, med drugim tudi v Sloveniji, že pred leti prava senzacija in je postala nekakšen mejnik v zgodovini raziskovanja pravilne prehrane. Številni jo imenujejo "presna Biblija", saj temelji na nauku iz Geneze: "Glejta, dal sem vama vse zeleno bilje, ki rojeva semena na vsej zemlji, vse drevje, na katerem je sad s semenom, to naj vama bo v živež." Dokaj zgovorno misel so številni vzeli dobesedno. Wandmaker ima namreč vse več privržencev. V zadnjih letih je izšlo kar nekaj knjig, ki razlagajo presnojedski način življenja, v svetu je bilo ustanovljenih precej klinik, kjer se lahko za takšno ali drugačno ceno odvadite 'meščanskega' načina prehranjevanja, predavanja pa so tudi v naših krajih redno na sporedu. Kakšnih sto kulinaričnih somišljenikov je že dobra tri leta zbranih v skupino Preporod, ki srečanja prireja vsak mesec, največ članov pa za zdaj prihaja iz štajerskih krajev.

Celjski posebneži

Gospod in gospa Čretnik iz Celja sta skromna upokojenca, ki sama zase pravita, da sta osemdesetodstotna presnojedca. S presno prehrano sta se, kot večina njunih somišljenikov, seznanila po naključju, ko sta nad zdravniki in njihovimi zapletenimi recepti že popolnoma obupala. "Imela sva hude zdravstvene težave od žolčnih kamnov pa vse do sladkorne bolezni. Nekatere bolezni so po presnem hranjenju popolnoma izginile, druge so se vsaj omilile. Zdravil, ki jih predpiše zdravnik, praktično ne potrebujeva več. Ko sva prebrodila prečiščevalno fazo, v kateri sva pojedla tudi po petdeset breskev na dan, se nama je življenje zelo izboljšalo. Prečiščevalna faza je v obdobju presnojedstva nekaj normalnega, čeprav jo številni težko prebrodijo. Toda s tem, da jo "daš skozi", se zate prične nekakšno novo življenje. Veste, nekateri uživajo v hrani, midva pa uživava v zdravju."

Drugačen način prehranjevanja je pred šestimi leti uvedla gospa Čretnik, kmalu pa se ji je pridružil tudi mož. Zdaj se le še kdaj pa kdaj pregrešita s kakšno 'meščansko' poslastico, kot sama imenujeta nezdravo oziroma kuhano hrano. "Zelo rada imava kuhan krompir, pogosto pripravljava pire in se zato ne moreva upreti kuhanju. No, pa kruh rada jeva. Drugače je vsa hrana, ki jo zaužijeva, presna. Nobenih začimb in nobene soli, absolutno nič konzerviranega! Vse mora biti naravno, čeprav je to tudi pri presnem sadju in zelenjavi dandanes težko. To gnojenje in škropljenje ni dobro za sadje in zelenjavo. No, edino kar še uporabljava, pa morebiti ne bi smela, je kapljica hladno stiskanega olivnega olja na dan." Če je 'meščanska' hrana smrtni greh, kakšen je potemtakem dnevni jedilnik povprečnega presnojedca? "Za zajtrk použijem grenivko in pomaranči, za malico si privoščim banano, za kosilo pa si pripravim veliko skledo zelene solate. Popoldanska malica je ponavadi sestavljena iz polovice avokada, cel je namreč preveč, za večerjo pa je navadno dovolj že en sam paradižnik," pojasnjuje svoje dnevne potrebe po hrani Karel Čretnik. Zakonca sta shujšala za dobrih osemnajst kilogramov in zdaj se prav pogumno udeležujeta najrazličnejših športnih prireditev. "Že večkrat sva šla na pohod od Litije do Čateža, tudi na Mangartu sva bila. In to v letih, ko marsikdo samo še sedi doma in štrika ... Poleg tega hodiva vsak dan s kantico do Pečevnika, v Jurklošter po pitno vodo. Tam teče prava, zdrava voda, ta iz pipe je tako umetna, ni preveč dobra za pitje." Drugačnega načina življenja si sploh ne predstavljata več. "Mislim, da naju nič več ne spravi nazaj na stara pota. Kar sva vse življenje iskala, sva našla. Saj vendar vidite, da kar prekipevava od notranje energije! To se opazi tudi na zunaj. Koža se nama je napela, oči bolje vidijo ... Celo seks je boljši!" Pa menda ne, da vam pri osemdesetih še vedno uspeva vzdrževati solidno spolno življenje, se začudim. "Še vedno, še vedno," se skrivnostno nasmehne sivolasi možakar. Pravi, da je finta v kvaliteti in ne v kvantiteti. Vzrok današnjega 'pretiranega' poudarjanja spolnosti naj bi bil napačen purinski metabolizem iz hrane živalskega izvora. Strupene snovi menda silijo spolne organe k visoki aktivnosti, ta pa je po mnenju presnojedcev zelo nezdrava. Normalno naj bi bil spolni akt namenjen le ustvarjanju potomcev, nekaj malega pa tudi osebni zadovoljitvi (Wandmaker to utemeljuje s tem, da imajo opice mladiče le vsakih sedem let, dojijo pa jih kar tri leta). Pri ejakulaciji gre v izgubo na milijone semenčic, ki bi jih moški lahko ohranil za svojo presnovo. Razsodbo glede te teze prepuščamo vsakemu posamezniku. Presnojedi strokovnjaki so se namreč že večkrat osmešili, ko so trdili, da je bilo srednjeveško puščanje 'hude' krvi enak ventil za telo, kot je dandanes menstruacija ...

Pravih, torej stoodstotnih presnojedcev pa je v svetu vseeno malo. Psihični in fizični napori so vsaj na začetku hudi in le redki uspešno prebrodijo "očiščevalne težave". Veliko je tudi takih, ki se pretvarjajo. "Kar naj se, če goljufajo, goljufajo samo sami sebe!" meni 54-letni Ivan Žurej iz Petrovč, eden izmed redkih slovenskih presnojedcev, ki so stoodstotno zapisani asketskemu načinu življenja. Pravi, da se že štiri leta ni dotaknil kuhane hrane: "Lahko grem mimo najboljše slaščičarne in mimo pekarne, vendar me vonj po sladkem in pečenem sploh ne gane. Hrana, ki sem jo odkril, me je popolnoma pozdravila in spravila k sebi. Prej sem imel vedno težave z zdravjem. Opravili so mi tudi bolečo gastroskopijo, vendar pravih vzrokov za notranje bolečine niso odkrili. V meni pa je bila ena sama razprta rana. V požiralniku sem čutil vonj po razpadajočem mesu, dobesedno gnil sem pri živem telesu. Obupno sem se potil. Nogavice sem moral menjati dvakrat, trikrat na dan, zdaj jih lahko nosim ves teden! Zdravniki so me ves čas pitali s tabletami, vendar to ni imelo nobenega smisla. Presna prehrana mi je pomagala prebroditi najtežje." Ironija je hotela, da se Ivan preživlja kot prevoznik mlečne cisterne, čeprav je mleko po njegovem eden izmed poglavitnih vzrokov za novodobne bolezni. "Belo smrt sestavljajo štiri snovi, ki počasi, a zagotovo ubijajo človeka. Beli sladkor, bela moka, bela sol in belo mleko. Če vse to zmešamo, dobimo obupno lepljivo snov, ki je lahko zelo okusna, vendar pa tudi pogubna za živo bitje. To je lepilo, če pojeste biskvit, je to enako, kot bi vase stisnili dozo lepila. Kri postane gosta in žile se zamašijo!" Ivan priznava, da so številni nejeverni in celo nestrpni do njegovega načina življenja, čeprav posebej slabih izkušenj nima: "Okolica zna biti precej nestrpna. Najhuje je, ker te grdo ravnanje ponavadi doleti od najbližjih. Moj brat v svoji hiši ne trpi presnojedcev. Zato smo se danes srečali tukaj, pri Čretnikovih. Poleg tega imam še tri debele sestre, a se jim presna prehrana zdi preveč smešna, da bi jo poskusile. Kaj hočem ... Raje se mastijo z zrezki in s pečenkami. No, v društvu pa je dovolj takih, kot sem jaz, in z njimi se lahko pogovarjam o tovrstnem načinu življenja." Kljub vsej nejevernosti moramo priznati, da je presnojedstvo sila ekonomično - položnice za plin in elektriko večinoma odpadejo, štedilnika in druge kuhinjske krame presnojedci preprosto ne potrebujejo, v restavracije ne hodijo, ker takih s presno prehrano pri nas še ni, pa še pri času, ki bi ga drugače porabili za kuhanje, privarčujejo. "Na mesec porabim približno dvaintrideset tisočakov za prehrano. To je razmeroma malo. Najpogosteje kupujem sezonsko sadje in zelenjavo, ker je najceneje in najkakovostnejše. To potem mešam z eksotičnim sadjem, z ananasom, s papajo, z avokadom. Skoraj vsak dan si privoščim različne oreščke in lešnike, željo po sladkem pa potešim s suhimi figami in z dateljni," še dodaja Ivan, ki se je tudi nasploh zavezal skromnosti, saj je menda šele ob presni prehrani začutil, kako nerazumno razsipni smo ljudje. In tako Ivan že štiri leta ni bil pri frizerju in si že štiri leta ni umil zob! Pravi, da ne vidi nobenega pametnega razloga, da bi si strigel lase, zobne paste pa so, po njegovem, preveč nenaravne. Namesto ščetkanja raje poje jabolko, saj naj bi bilo najboljše naravno čistilo.

Regratov sok in sončni žarki

Drobna gospa, 63-letna Jožica Veber iz Košnice pri Celju, velja v slovenskem presnojedskem prostoru za posebej sijočo zvezdo. Stoodstotna presnojedka je že okroglih osem let, tudi ona pa je drugačen način življenja odkrila po naključju. "Pred osmimi leti je sin prišel iz službe in povedal, da ima čudnega sodelavca, ki se prehranjuje samo s surovo hrano. To je bil naš zdajšnji predsednik društva Preporod Marjan Videnšek. Takrat me je zadelo kot strela z jasnega! To mora biti nekaj pravega! Iz radovednosti sem poskusila tudi sama in kmalu ugotovila, da je to edini način za srečno, zdravo in dolgo življenje." Tako kot Ivan tudi gospa Jožica pravi, da se z mnenjem okolice niti najmanj ne obremenjuje; kdor noče spregledati, pač noče. Načeloma je govorice ne zanimajo, čeprav so jo že nekajkrat razjezili ljudje, ki so iz nevednosti menili, da je vključena v neko sumljivo sekto. Gospa Jožica je dolgo trpela zaradi bolečin v križu, mučili so jo hudi glavoboli, presna prehrana pa ji je menda pomagala odpraviti vse zdravstvene težave. "Že celih osem let nisem obiskala nobenega zdravnika. Preprosto ne potrebujem ga. Moje zdravje je surova hrana." Ljudje, ki se zavežejo drugačnemu načinu življenja, praviloma izločijo vse druge moteče stvari, ki bi jih utegnile ovirati na poti k cilju. Jožici pa se to ne zdi pomembno. Še vedno kuha in peče za druge. "Za veliko noč sem pobarvala sedemdeset jajc, spekla šest potic in pripravila orjaško gnjat. Ko sem z družino sedla k mizi, so me vsi prepričevali, daj, Jožica, bodi vendar pametna, vzemi malo, saj ti ne bo škodovalo. Tu in tam si ja lahko privoščiš, glej, kako je dobro! Jaz pa sem samo zamahnila z roko in si pripravila svoj zelenjavni sok, zraven pa sem pojedla jabolko. Ljudje se ne bi smeli toliko vtikati v druge, vsak naj pomete pred svojim pragom. Nekaterim prija, da jedo napol krvave zrezke, pa se jaz s tem nič ne obremenjujem. Torej naj se drugi ne obremenjujejo z mojim načinom življenja. Vsakomur svoje." Jožica je z odločnostjo že marsikoga prepričala o svojem prav, čeprav ima tudi sama tu in tam kakšne pomisleke glede presne prehrane. "Pomisleke imam glede nekaterih, ki pretiravajo in mečejo slabo luč na druge presnojedce, ki se trudijo živeti zdravo. Ena izmed takih je neka Avstralka Ann, ki hodi naokrog po svetu in trdi, da že ne vem koliko let ni jedla, ker menda živi samo od zraka in sončnih žarkov. Od časa do časa popije pol litra presnega soka, drugače pa samo diha in se sonči. To se mi zdi larifari, čeprav je tudi pri nas ogromno ljudi, ki ji verjamejo. Meni se zdi to popolnoma nemogoče, saj se tudi najbolj izkušeni presnojedci ne morejo postiti dlje kot šestdeset dni!" Post je nekaj, kar si večina ljudi predstavlja kot mukotrpno stradanje, Jožici pa se to zdi nekaj čudovitega. "Vsak začetnik ima težave s postom, tako je bilo nekoč tudi z mano, zdaj pa se tistih dni naravnost veselim." Za post si najraje pripravlja zelenjavne sokove iz regrata, korenčka in mlade pšenice. Da je okus nekoliko boljši, doda kakšno limono, na okus začimb in belega sladkorja pa je že popolnoma pozabila. Tako kot drugi presnojedci je tudi Jožica prepričana, da je presna prehrana edina prava prehrana za človeško bitje. "Da, da, če bi bili vsi presnojedci, ne bi bilo toliko teh nalezljivih bolezni, ki vedno bolj uničujejo naš planet!"

Resnici na ljubo je treba priznati, da so zgodbe o čudežnih ozdravljenjih in novonastalih občutjih, ki jih pripovedujejo razsvetljeni presnojedci, nemalokrat presunljive in v srce segajoče. Morda jim ravno zato prisluhne toliko ljudi.