Roboti postajajo vsakdanjik

Ruski znanstveniki so objavili, da jim je uspelo razviti prve popolne umetne možgane, ki imajo enake intelektualne sposobnosti kot človek. Nevroračunalnik temelji na človeških možganskih celicah, pri tem pa so uporabili najnovejše dosežke iz nevropsihologije in nevromorfologije. Znanstveniki so še opozorili, da so umetni možgani tako razviti, da bi jih bilo mogoče z zlorabo spremeniti v pravo pošast tipa Frankenstein. Stvaritev umetnih možganov, enakovrednih človeškim, je bila dolgoletni sen znanstvenikov, toda kot je povedal eden izmed ustvarjalcev umetnih možganov Vitalij Valcev, sicer član mednarodne akademije za informacijske znanosti, je njim uspelo prav tam, kjer je drugim spodletelo, saj so večinoma hoteli sestaviti računalnik na podlagi modela nevrona, vzetega iz hrbtenjače, ki so ga razvili že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Do razumevajočih humanoidnih robotov, ki bodo sposobni sami misliti, očitno ni več daleč, saj na drugi strani že obstajajo prototipi robotov z izjemnimi motoričnimi sposobnostmi. Navsezadnje so tu tudi eksperimentalne kombinacije organskih tkiv in mehaničnih naprav. Znanstvenikom rehabilitacijskega inštituta Severozahodne univerze v Chicagu je uspelo v robota vgraditi možgane jegulje, ki jih pri življenju ohranijo v posebni raztopini. Robot se podobno kot žival odziva na svetlobo, toda vek jeguljinih možganov je kljub temu prekratek, da bi bilo robota mogoče kaj naučiti. Ta poskus je namenjen v glavnem simulaciji nevrološke rehabilitacije, po pametnih robotih pa hlepita industrija in vojska. Vse skupaj že meji na znanstveno fantastiko, toda pametni roboti bodo kmalu postali vsakdanjik slehernega gospodinjstva.

Večina robotov, namenjenih povsem navadnim uporabnikom, sedaj temelji zgolj na zabavi. Večinoma gre za živalske imitacije, ki pa so zmožne izpolnjevati tudi številne nekoliko zapletenejše ukaze, ne le spuščanja zvokov ali preproste mimike. Sonyjev robopsiček Aibo je kljub ceni 1500 dolarjev za najosnovnejšo različico v primerjavi z živimi vrstniki cenovno enakovreden psom dražjih rodovniških pasem, toda kljub temu pomeni prelomnico za Sony, saj so doslej prodali več kot 50.000 psičkov, čeprav jih seveda ni mogoče naučiti toliko kot njihove žive kolege. Zato je tu še neprestani razvoj strojne opreme, ki prinaša dodatne finance v Sonyjevo blagajno. Za 500 dolarjev denimo lahko svojega Aiba naučite plesati, valovati ali delati sklece. Seveda z računalnikom. Glavni krivec za evolucijo tovrstnih robotov, ki bodo v kratkem dobili številne naslednike, je Sonyjev glavni inženir za robote Tatsuzo Ishida, ki ob japonski gospodarski recesiji leta 1996, ko se je večina japonske elektronske industrije kljub robotizaciji proizvodnje začela seliti v jugozahodno Azijo, ni vrgel puške v koruzo. Tovarniški roboti so bili vseeno dražji kot poceni delovna sila, a Ishida je izdelal celo vrsto živalskih in humanoidnih robotov, ki so videti kot znameniti zlati C-3PO iz Vojne zvezd, namenjenih izključno zabavi. Roboti lahko nemoteno hodijo po hiši, se sami izmikajo pohištvu, plezajo, sledijo ljudem, vse brez človeškega nadzora. Uspeh Aiba je spodbudil še druge proizvajalce, da so prav tako začeli na trg pošiljati svoje izdelke. Aibo je dobil denimo veliko inteligentnejšega evropskega brata RS-01 RoboDog, dizajniral pa ga je Nick Wirth, ki se je proslavil kot najmlajši lastnik moštva F-1 (Simtek v letih 1993-94), kasneje pa je bil glavni oblikovalec pri moštvu Benettona. RoboDog, menda največji in najmočnejši robot na trgu, je poskusni zajček naslednje generacije robotov, ki ne bi bila namenjena le zabavi, ampak bi bila kos tudi resnejšim nalogam. Možgani RoboDoga so miniaturni osebni računalnik, ki ga je mogoče seveda nadgrajevati, RoboDog pa lahko sprejema tudi glasovne ukaze prek interneta, saj se odziva na približno šestdeset verbalnih ukazov. Pomanjkljivost je cena. RoboDog stane okoli 35.000 dolarjev.

S čim nas bodo zasuli v bližnji prihodnosti? Kakšne večje revolucije ne bo, večina zadev pa je ponavadi videna na Robodexu, sejmu, kjer se predstavljajo prototipi robotov in celo potekajo tekmovanja robotov v nogometu. Aibo bo dobil naslednika, to je SDR (Sony Dream Robot), 50 cm velik robotek, ki bo znal skakati, plesati in celo brcati žogice, z ukazi pa ga bo mogoče hraniti tudi prek brezžične povezave. Sony ni edini igralec na trgu zabavnih robotov, saj se je v izdelavo teh vključila celotna japonska industrija, pa tudi avtomobilska velikana Toyota in Honda. Japonska po recesiji v računalniški industriji hoče ponovno prevzeti eno vodilnih svetovnih gospodarskih vlog, tokrat postati vodilna proizvajalka robotov za domačo uporabo, ki bodo lastnika kmalu zadovoljevali ne samo z nepomembnim burkaštvom, ampak tudi s koristnimi dejanji in nasveti, kot je denimo opozarjanje, kdaj je čas, da bolnik vzame zdravilo. Prvi večji humanoidni robot, ki ga namerava v kratkem poslati na trg Honda, Asimo, 1,2 metra velika lutka v obliki astronavta, bo lahko že hodil po stopnicah, v osmici in celo na ukaz prižigal luči. Do robotov, ki bodo v pomoč v gospodinjstvu, znali likati, sesati in pomivati posodo, je le še korak, dolg manj kot desetletje.

povezava

povezava

povezava