Internet na razpotju

Razpok napihnjenega balona vrednosti tehnoloških delnic je nekako sklenil prvo poglavje interneta. Skoraj ga ni podjetja, kakorkoli povezanega z internetom, ki ne bi nekaj težav občutilo na svoji koži, veliko nekdaj obetavnih dot.comov je ugasnilo, ostali so le veliki ali tisti, ki so bili tako ali drugače povezani tudi s podjetji klasične ekonomije in so bili ustanovljeni zgolj za popestritev njihove dejavnosti.

Vendar niti največji niso brez težav, saj denimo Amazon.com, največji internetni trgovec, še vedno ne more iztržiti dobička iz skoraj tri milijarde dolarjev prodaje, z vedno manjšim dobičkom pa se pohvali celo največji internetni portal Yahoo. Propad dot.comov je spravil v težave tudi proizvajalce omrežne in računalniške opreme, saj se je na sivem trgu znašlo veliko opreme po izjemno nizkih cenah, zaradi česar se jim je precej zmanjšala prodaja opreme, poleg tega tudi ni več toliko zagnancev, ki bi svojo dejavnost usmerjali na internet. Cene so morali prav tako znižati proizvajalci osebnih računalnikov, predvsem zaradi zasičenosti trga in usmeritve potrošnikov k drugim izdelkom, kot so kombinirani set top boxi za kabelsko televizijo, ki bodo omogočali dostop do interneta, ali igralne konzole, ki so resno načele nekdanji primat iger za osebne računalnike. Veliki proizvajalci osebnih računalnikov že razmišljajo, da bi se združili s konkurenti ali preprosto prodali proizvodnjo konkurenci in se ukvarjali s tistimi zadevami, ki obetajo dobiček.

Prihodnost interneta pa kljub težavam nikakor ni črna. Internet je in bo, le da ga bomo v prihodnje uporabljali precej drugače, kot smo bili vajeni dosedaj. Najbolj pesimistični scenariji predvidevajo zaton tistega, ki je v bistvu krivec za popularizacijo interneta, do katerega naj bi imelo dostop več kot 300 milijonov ljudi po svetu, svetovnega spleta. Ogromno je spletnih strani, med katerimi je le peščica uporabnih, druge pa so bolj ali manj balast svetovnega spleta. Potem je tu zmeda s spletnimi naslovi .com in .net, ki so bili podeljevani po anarhičnem načelu, po katerem je sprva deloval svetovni splet. Sedaj to zmedo poskušajo reševati z novimi domenami. Spletno trgovanje ni zaživelo tudi zaradi številnih zlorab številk kreditnih kartic, poleg tega je veliko težav povzročala počasnost povezav, ki je hkrati onemogočala multimedijsko pestrost spletnih strani, zato so te ostale na precej preprosti ravni. Ena od rešitev je seveda hitri širokopasovni dostop do interneta in s tem tudi uporaba pestrejših vsebin. Žal je ta cenovno in fizično dostopen le peščici uporabnikov.

Medmrežno vesolje

Prihodnost interneta ni zgolj v svetovnem spletu, ta je pač le del njegovega razvoja. Medmrežne povezave postajajo del tudi drugih naprav, kot so osebni računalniki. Eden od prvih poskusov je bil WAP v mobilnih telefonih, a se otepa z velikimi težavami zaradi bornih vsebin in zaradi hitrosti. Toda že naslednje generacije mobilne telefonije, GPRS in kasneje tretja generacija UMTS naj bi omogočile precej večjo uporabo interneta prek brezžičnih povezav, poleg tega naj bi bila prek omrežnih povezav povezana tudi večina gospodinjskih naprav ... Večje hitrosti bodo omogočale prenose večjih količin podatkov, to bo pomenilo tudi bolj sofisticirane in preciznejše želje posameznika po interesni zadevi. Kje je lahko internet revolucionaren oziroma kje naj bi resno prodrl v pore družbe? Velika pričakovanja so v finančnem sektorju, saj velika večina bank že ponuja storitve prek svetovnega spleta in tudi že prek brezžičnih naprav. Toda uporabnikov je razmeroma malo, saj bankam še ni uspelo najti prave poti, kako prepričati stranke, da bi vse transakcije opravile prek interneta.

Še večji delež naj bi si odrezala zabavna industrija, saj je moč večino zabavnih vsebin digitalizirati. Trenutna težava so majhne hitrosti povezave. Te onemogočajo prenos slike, še posebej take z visoko resolucijo, vsaj tako kakovostno kot na televizijskem sprejemniku. To že omogočajo širokopasovne povezave. Druga težava, s katero se ubada industrija zabave, pa je, kako prodajati vsebine oziroma kako sploh veliko zaslužiti, kot ji uspeva na druge, klasične načine. Prva ovira, na katero so naleteli, je že regulacija prenosa glasbe prek interneta, kako vzpostaviti servise za prodajo glasbe prek spleta, kako zaščititi avtorske pravice ... Internet naj bi prispeval veliko novosti še v zdravstvu, toda tu gre najpogosteje za institucionalne ovire, saj sta pri tem pomembni stroka in tudi država. Druga bi morala postati koordinator izvedbe takšnih projektov. Online zdravniki bi bili dobrodošla pomoč predvsem pacientom v oddaljenih krajih, pa tudi drugim, ki potrebujejo samo kakšen nasvet. Takšni zdravniki bi lahko na podlagi opisa simptomov postavljali diagnoze. Naprave, potrebne za preživetje kroničnih bolnikov, pa bi lahko prek interneta sproti obveščale zdravnika o stanju pacienta. Poskusi v nekaterih ameriških bolnišnicah so pokazali, da je takšne stvari mogoče početi že prek brezžičnih povezav ročnih računalnikov ali dlančnikov.

Izobraževanje prek interneta ni več nikakršna novost, saj so se takšnih projektov lotile tudi nekatere uglednejše univerze. Toda za zdaj komunikacija poteka še precej na brezosebni ravni, to povzroča veliko preglavic študentom in tudi profesorjem. A s hitrejšim prenosom podatkov bodo TV-konference postale tako rekoč vsakdanjik. Bolj kot v izobraževanje so oči uprte v tako imenovano e-državo. Večina zahodnih držav in tudi Slovenija ima vizije in programe, kako naj bi potekala elektronska komunikacija med državo in njenimi državljani, ki bi se s tem seveda rešili bremena birokracije. Vse pa je bolj na papirju kot v splošni uporabi, ker so pač te zadeve povezane z ogromnimi stroški. Toda večina držav je glede tega precej optimistična.

Kaj pa bo z e-trgovci, ki so si od interneta veliko obetali, uspelo pa jih je bolj malo? Še vedno velja, da je s prodajo prek spleta precej manj stroškov kot pri klasični prodaji. Toda strokovnjaki so izračunali, da je za resno trgovino potrebnih skoraj 150 milijonov dolarjev začetnega kapitala, saj bo treba uporabiti vse zmožnosti, ki jih bodo prinesle prihajajoče tehnologije. Kot eno rešitev omenjajo virtualne prodajalce, nekakšne talking heade, ki bodo zmožni pokazati čustva in seveda odgovoriti na vsa vprašanja potencialnih potrošnikov.