18. 6. 2001 | Mladina 24 | Družba
Genetsko spremenjene rastline in živali
Vprašanja in dvomi, ki se porajajo ob razvoju genetike, 3. del
Makedonska biogenetika
V zadnjih letih se veliko govori o spreminjanju genov pri rastlinah in živalih. Predvsem pri rastlinah z namenom uporabe v kmetijstvu, saj bi lahko s spreminjanjem genoma vzgojili rastline, ki bi imele izboljšane lastnosti, pomembne za kmetovanje, ali pa lastnosti, pomembne za uporabnike. Vzgojimo lahko rastline, ki so odporne proti kakšnim škodljivcem, zelenjavo ali sadje, ki počasneje propada ali ima spremenjen okus in še kaj. V ZDA se kar nekaj vrst rastlin s spremenjenimi ali dodanimi oziroma odvzetimi geni že normalno uporablja v kmetijstvu, v Evropi pa smo pri tem veliko bolj zadržani (na nejevoljo nekaterih velikih korporacij). Pri genetsko spremenjenih rastlinah gre v glavnem za to, da rastlinam dodamo, spremenimo ali odvzamemo kakšen gen, s čimer lahko povečamo donose teh rastlin, povečamo njihovo odpornost proti škodljivcem ali izboljšamo kakšno njihovo lastnost, ki je pomembna pri uporabi rastline (boljši okus, obstojnost ali boljše lastnosti za predelavo). Tako imamo danes paradižnik, ki ostane dolgo svež. Temu paradižniku so odvzeli gen, ki pri plodovih sicer sproži začetek gnitja. Gnitje je naraven proces, odgovoren za to, da se seme sprosti iz plodu, in je, kot vsi drugi procesi v živih bitjih, uravnavan z delovanjem genov. Znanstvenikom je uspelo najti in nato odstraniti iz paradižnikov gen, ki sproži proces gnitja, in so tako pridobili paradižnike, ki so obstojni veliko dalj časa kot navadni. To ima seveda velik ekonomski učinek, saj traja dlje, preden paradižniki začnejo gniti na policah v supermarketu, zaradi tega se zmanjša količina paradižnika, ki ga je treba zavreči, pa tudi v domačem hladilniku tak paradižnik ostane dalj časa svež. Drugačen je primer koruze, ki je odporna proti nekemu herbicidu. Tako lahko pri pridelavi koruze uporabljamo herbicid, ki bo uničil ves plevel, ne bo pa uničil transgenske koruze. To ima seveda pozitivne učinke, saj bo odsotnost plevela povečala pridelek koruze, ne da bi škropljenje škodovalo sami koruzi. Je pa pri uporabi takih rastlin verjetno treba biti precej bolj previden kot recimo pri prej opisanem paradižniku, saj za zdaj še ne vemo zagotovo, ali ni mogoče, da bi se tak v koruzo vnesen gen nekega dne prenesel v "škodljiv" plevel. To bi pomenilo, da bi bil naenkrat plevel odporen proti nekemu pomembnemu herbicidu in kar nenadoma ne bi mogli več zaščititi polj pred takim plevelom, to pa bi očitno imelo ravno nasproten učinek od želenega. Spet tretji primer uporabe genetskega spreminjanja rastlin je, da v rastlino vnesemo gen, ki naredi to rastlino neužitno (strupeno) za nekatere škodljivce. Tako se znebimo škodljivcev brez pesticidov, to ima zopet pomemben ekonomski učinek, zelo pozitivno pa bi take rastline vplivale na naše okolje, saj bi s tem občutno zmanjšali uporabo strupenih snovi na poljih. Vendar moramo biti pri takih rastlinah previdni, da gen, ki naredi rastlino strupeno za škodljivce, ni morda strupen tudi za človeka. V laboratorijih velikih korporacij, kot so Monsanto, Novartis in Zeneca, raziskovalci pripravljajo še veliko različnih novih rastlin. Jagode z manj sladkorja, krompir z manj vode in več škroba, fižol z več beljakovinami in še veliko drugega se nam obeta v prihodnosti. Ena bolj zanimivih se zdi transgenska kava brez genov, ki sodelujejo pri nastanku kofeina. Tako bomo dobili kavo, ki bo že na grmičkih rasla brez te snovi. Za pridobivanje kave brez kofeina torej ne bo več treba uporabljati zelo dragih kemičnih postopkov, temveč bomo enostavno obrali sadeže z ustrezne genetsko spremenjene rastline. Zelo zanimivi so tudi nameni, da bi ustvarili rastline, ki bi delovale kot cepiva. Bananam bi recimo vsadili gene, ki bi povzročili tvorbo cepiva v plodu in tako se nekoč v prihodnosti proti nevarnim boleznim morda ne bi bilo več treba cepiti z injekcijsko iglo, temveč bi le še pojedli ustrezno banano ali kakšno drugo sadje in pridobili odpornost proti posamezni bolezni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
