26. 6. 2001 | Mladina 25 | Družba
Levji kralj
V Bolgariji je na volitvah zmagal kralj - in kaj nam to pove o kondiciji postkomunističnih demokracij?
Sredi 19. stoletja je Dancem počil film. Dovolj so imeli tega, da ima vso oblast kralj - hoteli so demokracijo. Nekega večera so se ga na lepem napili, se opogumili in potem množično odkorakali pred rezidenco Fredrika VII, danskega kralja in absolutnega vladarja, se razume. Ko so prikorakali do palače, je bila že noč. Kralj je kakopak trdno spal. Pa so ga zbudili. Ne, niso vdrli v palačo. Niti je niso začeli oblegati s kamni ali pa obstreljevati s katapulti. Začeli so le zganjati trušč in na ves glas klicati kralja. Fredrik, o, Fredrik! Kralj se je prebudil in stopil na balkon: Kaj je? Kaj hočete ob tej pozni uri? Danci so si bili edini: Kralj, hočemo demokracijo! Kralj Fredrik VII je le skomignil: Aja, sem že mislil, da je kaj resnega! Glede na trušč je gotovo pomislil, da se je zgodila kaka nesreča. Pa se ni. Ljudje so hoteli le demokracijo. Kralj, ki je hotel čim prej nazaj v posteljo, je le dahnil: Če je to vse, kar hočete, potem prav - imejte demokracijo! Samo ponoči mi dajte mir! In naslednji dan je Danska dobila demokracijo. In novo ustavo, ki je uzakonila predstavniško obliko vlade. Lepo, seksi in elegantno. Brez terorja in giljotin.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
