Bili smo pijani od svobode

Prej smo bili razdrobljeni na plemena. Pred 160-170 leti so Kitajci resno ogrožali obstoj našega naroda in predstavniki isikulskega plemena (Isikul je eno od najlepših jezer Azije) so prosili carsko Rusijo za pokroviteljstvo. Ostali Kirgizi so bili pridruženi Rusiji na silo. Vse do razpada Sovjetske zveze.

Kakšno je bilo razpoloženje v republiki po osamosvojitvi?

Bili smo pijani od svobode. A smo se hitro streznili, ko smo ugotovili, da ima privilegij "biti samostojen" visoko ceno. Skoraj vse tovarne so prenehale delovati. Brezposelnost je hitro narasla, tako da je danes vsak peti brez dela. Zaradi strmega padca življenjske ravni smo dobili tuberkulozo, naraščajočo mladinsko umrljivost, krajšo življenjsko dobo, manjše število rojstev zaradi pogostejših ženskih bolezni, ki se navezujejo na izredno slabe življenjske razmere.

Od česa sedaj živijo Kirgizi?

Od sadja in zelenjave ter znamenitih kirgiških orehov, ki se izvažajo že stoletja. Tragedija našega naroda pa je trgovanje z belim blagom. Po uradnih podatkih se v tujino letno proda 210 žensk, starih od 14 do 18 let. Sociologi menijo, da jih je več kot 400. Poleg tega del Kirgizije meji z mamilarsko pomembnimi državami, ki Kirgizijo uporabljajo kot eno od točk na poti v Rusijo in Evropo. Boj z mamili je zelo oster, kar pomeni, da ljudi kje na meji s Tadžikistanom ali Uzbekistanom brez posebnih obrazložitev lahko ustrelijo. Ker pa se ve, da močni politični veljaki vzdržujejo svoje stranke z denarjem, zasluženim s prevozom mamil, na mejah Kirgizije še dolgo ne bo miru. Podobni zaslužki pripeljejo do neenakomerne porazdelitve bogastva. Imamo torej veliko zelo bogatih in zelo revnih, vmes skoraj nobenega.

Koliko stane ženska?

Človek, ki stranki preskrbi žensko, dobi 400 ameriških dolarjev. Če upoštevate, da moja plača univerzitetnega profesorja znaša 25 dolarjev, boste ugotovili, da je to za Kirgiza bajna vsota.

Ali se ve, katere države uvažajo ženske?

Prednjačijo Turčija, Iran in Kuvajt, sledijo Nizozemska, Nemčija in Belgija. Ženske, katerim se je uspelo vrniti, skrivajo svojo preteklost. Naselijo se daleč od svojega kraja, če jim to ne uspe, lažejo, da so v tujini delale kot snažilke ali varuške.

Kakšen pa je v Kirgiziji odnos do ženske nasploh?

Kirgizi smo muslimani le formalno. Marsikaterega zakona Korana ne upoštevamo. Vendar se v glavnem mestu Biškeku mladina na cesti ne poljublja. Čeprav je sodobna Biškečanka videti kakor Evropejka. Malo drugače je na podeželju - tam živi 80 % celotnega prebivalstva republike. Zunaj mesta je vloga ženske vezana predvsem na vlogo matere in žene. Upam, da mi ne boste zamerili vprašanja, ampak če smo že pri ženskah ... Ko sem se sprehajal v bližini Fakultete za družbene vede, sem opazil, da imajo Slovenke razkošna oprsja. Česa takega, recimo, v Nemčiji sploh nisem videl. Kaj menite, kaj je razlog?

Nikoli nisem opazila ...

Očitno imajo redne spolne odnose. Veste, ko sem prvič videl tujo žensko v kopalkah, bilo je Dubrovniku, ko sem imel le 28 let, magister, ki je sam sebe štel za resnega sociologa, mi je bilo zelo nerodno. Odraščal sem v civilizaciji, kjer je za žensko sramežljivost samoumevna. Drugič mi je bilo nerodno, ko so Američani takoj po osamosvojitvi razdajali kondome po šolah in fakultetah. Bil sem dekan državne družboslovne univerze, Američan pa mi je kar na delovno mizo položil deset kondomov.

Tujci pogosto zahajajo med kirgiške hribe?

Turki so odprli dve turški fakulteti, za kateri se, tako kot za japonsko šolo menedžerjev, predvideva znanje jezika države ustanoviteljice. Nemci organizirajo brezplačne tečaje nemščine. Kljub temu na našem tržišču ne boste našli pralnega praška persil ali tamponov o.b. ter drugih svetovno znanih proizvodov. Kupna moč je prešibka za prodor tujih proizvajalcev v Kirgizijo. Obnašanje Turkov, Kitajcev, Američanov in drugih ocenjujem kot skrito kolonizacijo. Kirgiška elita ni bila pripravljena na težave postsovjetske narave in se podreja tujemu kapitalu.

Kaj pa je pomenila Kirgizija za Sovjetsko zvezo, tudi kolonijo?

Prvič, poceni delovno silo in dostavljavca rud. Predvsem urana. Prva ruska atomska bomba je bila narejena iz kirgiškega urana. Kirgiška tla so bila posejana z ogromnim številom tovarn, naravnanih na vojaško industrijo, kjer so bili vodilni delavci izobraženi Rusi, ki jih je država po končani fakulteti, ne da bi vprašala, odposlala k nam. Po osamosvojitvi se je večina ruskih veljakov odselila v Rusko federacijo. Trenutno imamo 78 % muslimanov (Kirgizi), 20 % pravoslavnih (Rusi, Ukrajinci, Belorusi) in okrog 2 % budistov.

Se Rusi ne počutijo več domače v Kirgiziji?

Odselili so se predvsem iz ekonomskih in ne političnih razlogov. Kirgizi smo zelo tolerantni do drugih narodov. Tudi mirni smo. V medijih se ne govori o tem, a vsi vedo, da so skupaj z Rusi šli stroji in druga orodja. Ostanke nekdanje tovarniške moči pa so Kirgizi sami prodali Kitajcem. Rusi in posledično ideja komunizma so v Kirgizijo prinesli tako dobre kot slabe stvari.

Katere so te?

Moj dedek in oče sta bila nomada. Sem predstavnik prve generacije Kirgizov, ki so se ustalili v hišah evropskega tipa (prej smo živeli v šotorih) in se začeli izobraževati. Dobili smo nove umetnosti, kot so gledališče, balet in kino. Na račun novih umetnostnih panog je nekaj Kirgizov postalo slavnih in so zaslužni umetniki. Izgubili pa smo zgodovinski spomin, funkcijo in pomen jezika - saj je bila kirgiščina izključena iz gospodarstva in tudi politike.

Kaj je pomenila Sovjetska zveza za Kirgizijo?

Tisto, kar je bila carska Rusija - zaščitnica pred Kitajsko. Recimo, med Kitajsko in Rusijo nikoli ni bilo pogodbe o meji. To je bilo sporno ozemlje, kjer so bili nameščeni vojaški objekti. Samostojna Kirgizija je pred kratkim podpisala pogodbo o meji z Ljudsko republiko Kitajsko. Izgubili smo nekaj hektarjev zemlje, na katero v času Sovjetske zveze kitajska noga ni nikoli stopila.

Vaš sosed, Kazahstan, se je pred kratkim dogovoril za shranjevanje odpadkov na svojem ozemlju. Ali Kirgizija razmišlja o tej vrsti dejavnosti?

Smeti je v Kirgiziji tako in tako preveč. Okrog 70 milijonov ton radioaktivnih in toksičnih odpadkov, ki so posledica vojaške industrije in pridobivanja rud, se hrani vzdolž rek. Zaradi nezadostnega vzdrževanja so nakopičenja omenjenih odpadkov postala izredno nevarna. Če pa upoštevamo, da 75 % prebivalstva živi na območju, ki je nevarno zaradi naravnih katastrof (v letu 1998 smo imeli 7 potresov, 32 plazov, 21 premikov zemlje, 3 snežne plazove in 55 drugih naravnih nesreč), potemtakem naša država ni najprimernejše odlagališče za razviti svet. Čeprav, kdo ve?