13. 8. 2001 | Mladina 32 | Družba
That's My Bush!
W. ostaja neskončen, zajamčeno neusahljiv vir humorja
Barbara potegne na dan orjaško liziko.
Jenna: "Njammm! Jo lahko vidim?"
Barbara: "Samo glej jo z očmi, ne z rokami."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 8. 2001 | Mladina 32 | Družba
Barbara potegne na dan orjaško liziko.
Jenna: "Njammm! Jo lahko vidim?"
Barbara: "Samo glej jo z očmi, ne z rokami."
Jenna skuša zgrabiti liziko, ki Barbari štrli iz krila. Jenna vleče, vleče, vleče in vleče - liziko kakopak.
Jenna: "Joj, tako je velika. Komaj jo spravim v usta."
Vstopi Dick Cheney.
Jenna: "Dick, bi cuzal?"
Kdo so liki, veste. Ja, Jenna in Barbara sta Prvi dvojčici, Dick Cheney pa je Prvi podpredsednik. In ja, lizika ni le lizika. Njammm!
That's My Bush! je komična TV serija, v kateri naj bi se pojavil ta prizor, ki je sestrama Bush pritaknil več, kot je sposobna nesti ameriška javnost, predvsem kakopak tisti del javnosti, ki misli, da bi mali Bush, sicer neskončen, zajamčeno neusahljiv vir humorja, zaslužil Nobelove nagrade za mir, literaturo, ekonomijo, biotehnologijo in pop liturgijo. No, serijo That's My Bush!, v principu politično nekorektni sit-com, je kreiral drug del javnosti - tisti del javnosti, ki misli, da bi lahko Bush na podelitvi Nobelovih nagrad kvečjemu stregel pijačo. Pa še to le v pavzah. Tega prizora niso nikoli posneli. Že ko se je razvedelo, da naj bi v neki epizodi dvojčici prikazali kot "incestuozni lezbijki", se je mnogim zmešalo. Začele so krožiti peticije, ki so zahtevale prepoved "vulgarne" epizode, predvsem razno razne organizacije, tudi internetne, ki promovirajo "družinske vrednote" in "politično korektnost", recimo American Family Association in LoudCitizen.com, pa so seriji napovedale sveto vojno. Stop the show! Ta serija bo le podpihovala nespoštovanje do predsednika Busha! Jasno, vsi ti konservativci, lobisti, bušisti, Washingtonci in drugi republikanski kloni so pritisnili tudi na korporacijo Viacom, katere najbolj zabavna hči, kabelska TV hiša Comedy Central, serijo producira in prikazuje. Viacom je potem pritisnil na Comedy Central, Comedy Central pa kakopak na oba avtorja, Treyja Parkerja in Matta Stonea, ki sta pred tem kreirala popularno, kultno, animirano, politično nekorektno serijo South Park, tako da Parkerju in Stoneu ni preostalo drugega, kot da pritisneta še drug na drugega. Epizode ni bilo. Sestri Bush, hčerki človeka, ki je neskončen, zajamčeno neusahljiv vir humorja, nista postali "incestuozni lezbijki". Družinske vrednote niso vrgli na plot. So pa na plot vrgli serijo That's My Bush! - šefi hiše Comedy Central so namreč te dni sporočili, da jo ukinjajo.
White Park
Serija That's My Bush! je trajala le 8 epizod. Obetali so ji lepo, dolgo, bogato kariero. Iz štirih razlogov. Prvič, ker je štartala naravnost spektakularno oz. najbolje v 10-letni zgodovini kanala Comedy Central. Drugič, ker politično nekorektni humor doživlja pravi bum. Tretjič, ker sta Trey Parker in Matt Stone preverjena mojstra politične nekorektnosti. In četrtič, ker je ameriški predsednik Bush neskončen, zajamčeno neusahljiv vir humorja. Sploh se vam ni treba dosti truditi - vse naredi že sam. Zato smo povsem upravičeno pričakovali, da bo serija trajala najmanj štiri leta. In če bo El Duderino ponovljeno izvoljen, še štiri. Še več, povsem upravičeno je bilo mogoče pričakovati, da bo Bush čez štiri leta ponovno izvoljen in da bodo zanj volili tudi tisti, ki lani niso, hja, celo njegovi največji sovražniki - in vsi skupaj ga bodo ponovno izvolili le zato, da bodo lahko še naprej gledali serijo That's My Bush!.
Hiša Comedy Central je igrani seriji, ki naj bi parodirala novega ameriškega predsednika, njegovo administracijo, Washington, politiko, medije in laugh-track sit-come, zeleno luč prižgala že lani novembra, potemtakem še preden je bilo jasno, kaj bo pokazala floridska šola matematike. Ker je kazalo, da bo imela Amerika poslej dva predsednika, se jim je zazdelo, da je najbolje, če se naslov serije glasi "Family First". Ko je Al Gore izvisel, so naslov spremenili v That's My Bush!, heh, bazično iz treh razlogov. Prvič, ker so ugotovili, da je ime "Family First" že patentirala mormonska cerkev. Drugič, ker je zmagal Bush. In tretjič, ker je Bush neskončen, zajamčeno neusahljiv vir humorja. Že tedaj so nekateri jamrali, stokali in piskali, toda Parker in Stone sta le začudeno skomignila - kot da sta republikanca, ki hočeta Bushu dvigniti profil. "Ne, kje neki, iz njega ne bova brila norca, rada bi storila nekaj precej bolj subverzivnega - prisilila vas bova, da ga boste vzljubili!"
V prvi epizodi, naslovljeni Abortirana večerja in splavljeni 4. aprila, je Bush gostil oba lobija, ki se ukvarjata z abortusom - tako tistega, ki je za, kot tistega, ki je proti. V Beli hiši so vrata vedno odprta obema stranema. Predstavnica pro-choice strani je bila videti kot tolsta feministka, predstavnica pro-life strani pa kot abortirani fetus, ki je zamudil avdicijo za Osmega potnika. Vraga, predstavnica pro-life strani je bila abortirani fetus. Fetus, ki je bil abortiran pred 30 leti, tako da je nesrečen, ker se mora pri tridesetih še vedno oblačiti na otroškem oddelku Gapa. In ta fetus je na koncu odjezdil na psu. Sledil je kakopak hurikan: To je vulgarno, pobalinsko, žaljivo! To ni sit-com, to je kladivo! Rude & crude. Ja, vidimo se čez en teden. Ob istem času. Na istem kanalu. In res, v naslednji epizodi je Bush v Belo hišo povabil svoje stare prijatelje iz študentskih dni - da bi jim pokazal, da je še vedno kul in da ga Washington ni niti malo pokvaril, jih pelje na ogled eksekucije, kobajagi "lažne", zrežirane, toda pomotoma in nevede jih pripelje na pravo eksekucijo. Da bi se malce považil, obsojencu kar sam v roko zabije injekcijo, ker pa mu teži, mu zagrozi še s plinsko celico - in potem mastno prdne. "Joj, ne morem verjeti, da sem zares ubil človeka," postoka ženki Lauri, ki pa le stoično odvrne: "Nič drugače ni kot pri tistih 152 ljudeh, ki si jih dal usmrtiti v Teksasu. Le da si tokrat to storil sam!" Hi-jaa! Bush je le neroda, ki ubija nevede. Le sucker, ki potrebuje druge, da mislijo namesto njega. V resnici hoče le dvoje: prvič, da bi se ljudje razumeli, in drugič, da bi mu pustili, da ostane takšen, kot je, in to, kar je - neskončen, zajamčeno neusahljiv vir humorja. Da bi ja lahko vsi rekli: That's my Bush!
Kaj je zdaj to? Je sit-com kot TV žanr doživel tak evolucijski skok ali pa je Bela hiša doživela tako regresijo? Samo pomislite, mar niso Beli hiši po vseh škandalih, od afere Watergate do Monice Lewinsky, standardi in kvocient kredibilnosti tako padli, da to - gala eksekucija! - ni le smešno, ampak tudi mogoče? In dalje, ker so se standardi Bele hiše tako znižali, Bushi ne morejo več pričakovati, da se jih bo tretiralo kot kraljevsko družino, ker je pač tudi najslabše plačanim barskim komikom jasno, da so le tipična ameriška disfunkcionalna družina, ki zasluži svoj sit-com. Kakšno Zahodno krilo neki! White Park! Še bolje - South Park!
Ameriški predsedniki so imeli vedno dobre, četudi politično korektne impersonatorje - Gerald Ford je imel Chevyja Chasea... Jimmy Carter Dana Aykroyda... Ronald Reagan Phila Hartmana... Bill Clinton Darrella Hammonda... stari Bush Dano Carveyja... novega Voditelja svobodnega sveta pa je v seriji That's My Bush! igral, okej, impersoniral Timothy Bottoms, ki je leta 1971 blestel v Bogdanovichevi teksaški klasiki The Last Picture Show in potem 30 let le nemočno ponavljal, da je ta, ki je leta 1971 blestel v Bogdanovichevi teksaški klasiki The Last Picture Show. In saj veste, če 30 let vsak tvoj korak naprej pomeni tri korake nazaj, se ti zgodi dvoje: prvič, dobiš čudovito črn smisel za humor, in drugič, bolj kot tvoja te fascinira mimika drugih ljudi, recimo mimika malega Busha, ki je kakopak neskončen, zajamčeno neusahljiv vir humorja. In Bottoms je naredil domačo nalogo. Z odliko. Zato na začetku ne piše "Timothy Bottoms igra Georgea W. Busha", ampak "Igra George W. Bush". Kar ni brez soli: Amerika v Beli hiši nima predsednika, ampak človeka, ki predsednika le impersonira.
A po drugi strani, Parker in Stone sta hotela sestri Bush parodirati že v prvi epizodi, ki jo je gledalo skoraj 3 milijone ljudi, kar je za kabelski program ogromno (rekord kabla Comedy Central!). Ne da fani Bele hiše niso že tedaj bučno trznili: hej, to je nemoralno, punci nista javni osebi, nista bili izvoljeni, zato ne moreta biti predmet satire! Šur, nista bili izvoljeni. Toda glede na to, da si dinastija Bush Belo hišo podaja kot štafeto, ni izključeno, da bosta nekoč izvoljeni, nemara celo precedenčno - v duetu. Kak opozorilni strel zato ne škodi. Da ne bodo ljudje rekli, da jih ni nihče posvaril, navsezadnje, Jenna je pred časom poslala Secret Service, svojo davkoplačevalsko telesno stražo, da naj pobere njenega fanta, ki ga je teksaška policija aretirala zaradi underage popivanja. Kakorkoli, ko se je začelo šušljati, da bosta v eni izmed prihodnjih epizod prikazani kot teksaški seksulji, je film počil tudi belim ovratnikom v hiši Comedy Central: ne le da te epizode ne bosta posnela, ampak lahko povsem mirno pozabita tudi na vse potencialne reference na 19-letni dvojčici! Sestri Bush v seriji That's My Bush! ne obstajata - jasno?! Ni ju! Odšli sta! Off limits! Pika. Sestrska ljubezen je tako frčala v stranišče. Šnjak! Ne, ne, so zagotavljali šefi, Bela hiša nima nič s tem. Nihče nas ni klical! Nihče ni težil! Nihče ni grozil! Sami smo se tako odločili: počutimo se nelagodno! Hecno, Parker je sicer potrdil teorijo o "nevpletenosti Bele hiše", toda z drugačno verzijo: serija se je razvila v tako smer, da dvojčic preprosto ne potrebuje. "Če bi ju kreativno potrebovali, bi se za to borili, tako pa se ni za kaj boriti." Vsekakor, boj za svobodo v korporaciji je nesmiseln. Tudi v hiši Comedy Central, ki je za komike in humoriste "najboljši izmed vseh obstoječih svetov". Najboljši izmed vseh obstoječih svetov je pač še vedno le korporacija. A kot rečeno, serija That's My Bush! se je kmalu razvila v tako smer, da tudi Busha ni več potrebovala. Ugibanj, ali bo Bush kdaj v živo nastopil v kaki epizodi, je bilo s tem konec.
Tako dolgočasen, da potrebuje seksualni škandal
Ne rečem, da je mali Bush, šerif nove ameriške gramatike, telefoniral šefu bajte Comedy Central. Ne rečem, da je klic v sili prepustil Lauri. Ne rečem, da so na uradni obisk poslali teksaško komisijo za izrekanje in izvrševanje smrtnih kazni. In ne rečem, da je cuzal Dick. Toda povsem verjetno je, da je kak bolj zmerni republikanec poklical kakega bolj liberalnega republikanca, ki je poklical kakega bolj konservativnega demokrata, ki je poklical kakega bolj zmernega demokrata, ki je poklical kakega zelo liberalnega demokrata, ki ima prijatelja, ki pozna nekoga, ki pozna najboljšega prijatelja enega izmed največjih oglaševalcev na TV Comedy Central - in bamf, serije ni bilo več. Na lepem se je nehala... ee, razvijati. Ker da so stroški previsoki, ratingi pa prenizki. Well, that's my Bush!
Težko si predstavljam, da bo El Duderino v Belo hišo kdaj povabil svojega impersonatorja, je pa res, da je stari Bush storil prav to. V Belo hišo je ob koncu mandata povabil Dano Carveyja - da bi se mu pomagal posloviti od ekipe. In Bele hiše. Mali Bush morda res izgleda kot politik, ki nujno potrebuje seksualni škandal, toda če bi že ravno zakuhal seksualni škandal, bi potem itak rekel, da nima pojma, o čem govorijo - in ko mali Bush reče, da nima pojma, mu zlahka verjamemo, ne. Morda zato, ker stalno nosi rdečo kravato, morda zato, ker veliko jezdi, morda zato, ker uporablja isto zobno pasto kot Tony Blair, morda zato, ker na letalu Air Force One ne vrtijo več filmov z erotičnimi prizori, hej, morda pa zato, ker mu razlika med obema Dakotama ne dela nič manjših težav kot razlika med Kitajsko in Tajvanom. Kot se je pošalil David Letterman: "Ko so možje in žene iz vohunskega letala, ki so ga zasedli Kitajci, končno pristali na Havajih, je Bush rekel - ja, že res, da so na Havajih, toda ne bom mirno spal, dokler ne bodo na ameriških tleh."
Vsekakor, ko reče "Ne bomo sprejeli nobenega sporazuma, ki ne bo ratificiran, niti nobenega sporazuma, ki se mi bo zdel za Ameriko smiseln", "Več ko je trgovanja, več je trgovskih poslov", "Če otroka naučiš brati, bo pismen" in "Upam, da bodo ambiciozni ljudje v Washingtonu dojeli, da bodo bolj uspeli z uspehom pa z neuspehom" ali pa ko kuje nove besede a la "misunderestimated" in "Hispanically", gre v svojih stavkih res tja, kamor ni šel še nihče. "Po zadnjih anketah Busha podpira 63% Američanov - ni čudno, ostalih 37% so učitelji angleščine," kot je dahnil Conan O'Brien. Bušizmom, antibušizmom, parodijam, satiram, karikiranju in ridikulizaciji zato ni konca, še posebej na internetu - nekateri mu odštevajo čas (The Bush Countdown Clock - štetje, ki ga ne more ustaviti niti vrhovno sodišče!), nekateri kopičijo vice, gage in trače (George W. Bush Jokes), nekateri klasificirajo norosti in citate (Bush Family Follies), nekateri o njem komponirajo humorne "članke" (Dubya's Press Clippings), nekateri zbirajo zbadljivke iz nočnih talk-showov (Bush Top Ten Lists), nekateri pišejo njegov dnevnik (Bush Daily Weblog), nekateri študirajo njegove poze (The George W. Bush Dance), nekateri ga vključujejo v igre in kvize (Who Wants to Be a President?), nekateri podeljujejo Bushieje (nagrade za on-line politični humor), nekateri ga spreminjajo v franšizne T-slogane (Bushwear), nekateri pa mu tako težijo, da jih je tožil že leta 1999 (GWBush.com), češ "tudi svoboda ima svoje meje". Ja, in Houston ima problem.
Ves ta politični humor je kakopak obvezno branje za vse Američane, ki se še vedno ne morejo odločiti, ali naj zbežijo v tujino ali pa v leto 2004. Se vam zdi, da gredo vsi skupaj predaleč? Ne, le Bush ne zna dokazati, da se motijo. Ne zna jih ovreči. V Beli hiši je pač komik. Ki je sam sebi dovolj. Noče, da mu kdo skače v zelje. Noče, da mu kdo krade show. Niti That's My Bush!. Ni čudno, da se mu kloniranje tako upira. A po drugi strani, mali Bush je tako neskončen in tako neusahljiv vir humorja, da impersonatorja ne potrebuje. Nihče ga ne more impersonirati tako unikatno, kot impersonira sam sebe. Letterman je v svojem talk-showu razlagal, kako dolgočasni so Bushevi govori - tako zelo, da je kip Abrahama Lincolna vstal in odkorakal... tako zelo kot seks s Hillary Clinton... tako zelo, da si obsojenci v celici smrti kar sami zabadajo igle... tako zelo, da jih prenašajo na TV... tako zelo, da je celo Monica Lewinsky pod govorniškim odrom obupala in odšla.
Vidite, tudi ko je Bush na smrt dolgočasen, je še vedno nepopisno zabaven - in neskončen, zajamčeno neusahljiv vir humorja. Če zaprete oči, ne izgine.