Oko kot žrtev sodobne civilizacije

S stališča očesa: ali je poletje samo nedolžen letni čas?

S svojimi učinki postaja zelo patološko. V sodobnem času prehaja skozi atmosfero izredno veliko ultravijoličnih žarkov, ki imajo izredno negativne vplive za oči. Vzemimo planince, ki hodijo dolgo po visokih hribih: ti zdaj često pridejo na našo kliniko zaradi vnetih oči. Toda poleg nevarnosti UV žarkov v gorah, se pojavlja čedalje več vnetij tudi zaradi predolgega sončenja na morju. V prvi fazi gre le za vnetje oči, če pa izpostavljenost UV žarkom traja dlje, lahko nastane siva mrena, ali pa spremembe na sami roženici. Posledice na videz nedolžnega sončenja lahko na koncu prizadenejo torej sam center vida.

Poleti brez sončnih očal nikamor?

Potrebno je striktno nositi temna očala, to velja tudi za otroke. Na nedavnem kongresu oftamologov v Istanbulu je bila sprejeta doktrina, da naj se poleti čim več nosi sončna očala. Spremembe atmosfere so v zadnjem desetletju tako dramatične, da so npr. v dermatologiji v Avstraliji zabeležili porast kožnega raka za 10.000 procentov!

A to pomeni, da je treba dati na plaži sončna očala celo štiriletnemu otroku?

Absolutno, enako velja, če gre na smučanje.

Kako se to kaže v številkah?

Povem vam posredno. Pred leti smo operirali sivo mreno pri pacientih, ki so bili v povprečju stari nad 65 let, zdaj operiramo včasih že štiridesetletnike. Izredno dosti ljudi pride zaradi težav z roženico. To pa ni le zaradi UV žarkov, neugodno vliva tudi prehrana, predvsem pa smo danes ljudje toliko obremenjeni z vidom kot še nikoli v zgodovini.

Težave z očmi imamo zaradi prehrane?

Vzemimo povišan holesterol, ki lahko povzroči manjšo prehodnost žil in to tudi na očesnem ožilju!

Naše oči so povezane z možgani, en njihov del nastane direktno iz možganov. Spremembe na očeh nam včasih razkrijejo, da gre v resnici za spremembe v možganih. Ko nam pacienti tožijo, da imajo glavobole, da megleno vidijo, jim damo slikati možgane in v 10 procentih ugotovimo tumorje, spremembe ožilja.

Novost našega življenja je dominantnost računalnikov. Kako ti vplivajo na oči?

Če povem anekdotično: ko je Bog ustvaril človeka in mu naredil vid, ni računal na računalnike. Če pa povem poljudno: v vsako oko pade po ena slika, nato odpotujeta do možganov, v katerih se združita in temu pravimo fuzija. Fuzijo merimo v stopinjah, normalno je od minus 8 do plus 50. Resni problemi pa nastanejo pri ljudeh, ki težko združijo ti sliki in zato prihajajo k nam in tožijo, da jim pri gledanju računalnika začnejo teči solze in jih bolijo oči. Kako jim lahko pomagamo? Po pregledu na ortooptiki, jih napotimo na posebne očesne vaje, ki jim potem omogočijo, da lažje delajo na računalnikih. Po drugi strani pa morate vedeti, da imajo v ZDA ljudje, ki delajo veliko z računalniki, pravico na petnajst minut dolgo pavzo po vsak delovni uri. Pri nas pa pacienti jamrajo in tožijo, ko pa jih vprašaš, koliko ur delajo pred računalnikom, povedo, da 6 do 8 ur. Ob tem je treba vedeti, da se na nekaterih računalnikih naseda prah, ki ga potem poženejo ventilatorji in človek dobi za zraven še vnetje oči.

Kadar nas bolijo udi, nas špika v hrbtenici, nam zdravniki predpišejo včasih tudi telesne vaje, s katerimi tako ojačamo mišice, da premagamo bolečine. Ali obstaja tudi nekakšna aerobika za oči?

To je šele v povojih, nastaja veliko študij, ki pa šele ugotavljajo, kaj in katere vaje bi lahko koristile očesu. Preprost odgovor na težave z vidom pri delu, je počitek. Vendar pa bi morali ljudje, ki so zaposleni na računalnikih, najprej k nam na pregled, da pregledamo njegovo oko, fuzijo in globinski vid. Visokokratkovidni človek ni za to, da bi delal fina in natančna dela. Ima slab vid, ne vidi stoodstotno, na enem očesu ima lahko samo še 40 % vida.

Kaj počnejo v svetu? Takim ljudem so z laserjem po domače povedano preprosto izbrisali roženico, da je postala bolj ravna in pacient ni več rabil očal. To so začeli pred 15 leti.

Govorite o revoluciji: si visoko kratkoviden, odideš pod laser in prideš na nulo, brez dioptrije?

Pripelje te na nulo, toda vedeti morate, da je očesna mrežnica predvidena za normalno oko, ki je dolgo 22-23 mm. Pri visoki miopiji pa se oko raztegne na 27-28 mm, kar ima za posledico, da se mora mrežnica skrčiti. Kaj se pa zgodi zdaj? Pri mnogih ljudeh pride do poka in odstopa mrežnice. Četudi vam lasersko spravijo dioptrijo na ničlo, morate vedeti, da se oko s tem ne spremeni, da ostaja problem mrežnice. Zato paciente z visoko kratkovidnostjo opozorimo, da ne smejo skakati v bazen na glavo, da se globoko ne potapljajo, da pri telovadbi ne delajo težkih vaj.

Slabovidni so praktično prisiljeni skrbeti za oči. Kaj pa ti, ki normalno vidijo?

96 procentov zunanjih informacij prihaja skozi oči, pri čemer pa se ljudje ne zavedamo, kaj vse se lahko zgodi z našim očesom. Običajno sploh ne skrbimo zanj tako kot za druge dele telesa. Nanj postanemo pozorni šele takrat, ko že pride do težavnih in bolezenskih sprememb. Pa tudi izvori vnetij oči se zelo spreminjajo. Pred desetimi leti so 85 % vnetij povzročile bakterije, zdaj pa imamo do 70 % vnetij zaradi virusov. Zato je zelo važna očesna nega, v zadnjih desetletjih se je razširilo kopanje v bazenih, v katere pa dajejo najrazličnejša čistilna kemična sredstva, ki pri nekaterih povzročijo huda vnetja oči. Problematično zna biti pri ženskah, ki si barvajo oči oz. okolico svojih oči, kar pogosto izzove vnetja.

Vi opisujete naraščajoč trend težav z očmi. Toda ali se pojavljajo tudi ljudje, ki neverjetno dobro vidijo. Nekoč so veljali za iskane ostrovidci, ki so z ladijskih jarbolov opazovali, če se jim bližajo sovražne flote.

So, so ljudje, ki izredno dobro vidijo. Pojavlja se zanimiva posledica čiščenja roženice pri posameznikih, ki potem naenkrat fantastično dobro vidijo in imajo težave, ko jih moti to, da predobro vidijo. Normalna ostrina je 100 odstotkov, imaš pa posameznike, ki vidijo 150, 180, celo 200 odstotno.

Slepim ponekod v svetu poskušajo pomagati tako, da jim vstavijo čip v možgane - podobno kot pri televiziji - , s katerim bi snemali zunanji svet in mu na ta način "vrnili" vid.

Nekoč je veljalo, da če si močno kratkoviden, je tvoja usoda enosmerna: čedalje močnejša očala.

V starih časih so tudi rekli, da so oči ogledalo človekove duše. Pri ljudeh z visoko kratkovidnostjo lahko začne 2,4 kv. mm velika rumena pega propadati. Zadnja leta narašča trend pojavitve te bolezni pri starejših ljudeh po 75 letu. Lahko rečem, da od 30 do 60 procentom ostrina vida pada rapidno.

Računalnik je predvidljiv sovražnik vida, kaj pa televizija?

Tudi, odkrito vam povem, da otrokom, ki imajo težave z očmi, prepovemo več kot uro ali dve gledanja televizije. Tu je zlasti usodna škilavost. Če starši pripeljejo otroka na vaje k oftamologu, mu v 95 % lahko pomagamo. Kadar pa starši škilavost ignorirajo, nastane problem, ko otrok dobi sliko v enem očesu, v škilavem pa slika ne pade v center in zato možgani to slabo sliko preprosto zbrišejo. To pomeni, da škilav otrok gleda samo z enim očesom in je brez daljinskega vida. Ta, ki je od rojstva škilav, se bo nekako prilagodil, veliko huje je pri odraslih, ki npr. izgubijo oko v nesreči. Pri teh lahko traja 5 do 10 let, da se adaptirajo, često se jim dogaja, da ne uspejo prijeti predmeta, ki stoji pred njimi.

Za ljudje z omejenim vidom znata biti televizija in računalnik usodna, kaj pa ti, ki dobro vidijo: so njihove oči imune pred tema medijema?

Posledice tega natančnega gledanja beležimo tudi pri njih. Ko operiram, vam odkrito povem, da tudi mene po nekaj urah začno boleti oči. To je normalno. Naše oko je za to, da gleda naokoli, ne pa da je natančno usmerjeno. Ko težak dela z rokami, sede in počiva, zakaj ne bi tudi očesu namenili počitka?

Normalno se nam zdi, da človek, utrujen od fizičnega napora, leže in malo zadremlje. Enako torej velja za utrujeno oko?

Tako. Ali veste zakaj so kirurgi pri operacijah oblečeni v zelene ali modre halje? Pravijo, da to pozitivno vpliva na oči. Zato često svetujemo pacientom z bolečinami v očeh, da naj gredo vsak dan na sprehod v gozd: glejte lepo zeleno barvo!

Če bi torej v stanovanju prebarvali sobo na zeleno?

Ja, samo vprašanje s kakšno zeleno, če ne bi bila preveč močna, ha-ha. V okulistiki smo se zelo povezali z nevrofiziologijo, ki ugotavlja, kako funkcionirajo možgani. Paciente pregledujejo s pomočjo vizualno potenciranih potencialov in tako lahko ugotovijo, da npr. slika ne potuje dovolj hitro po očesnem živcu, kar pomeni, da je ta živec vnet, ali pa da je poškodovan.

Sodobni svet ponuja relaksacije in zabave z mrgolenjem pred očmi: video, računalniške igre, teve in kino predstave, kar pomeni, da v času zabave in oddiha oko ne počiva, temveč je na novo obremenjeno. Blagodejna alternativa zabavi duše bi bila ogledovanje slikovnih razstav?

Seveda, nekateri najdejo sprostitev za oči tako, drugi gredo v družbo, med prijatelje, kjer se gledajo med seboj, se pogovarjajo in smejijo, nekatere relaksira ogled nogometne tekme... To pomaga, ima pozitivni vpliv na oči. Eden najbolj neugodnih dejavnikov težav z očmi je namreč prav stres.

Danes ne živimo več od sočnega vzhoda do zahoda, namesto sončnih žarkov nam svetijo vsa mogoča svetila. Katere izbrati za oči?

Neonske luči so negativne pa tudi navadne halogenske niso dobre.

Kaj pa moč svetila. Če bereš, si boš svetil z 60 vati?

Čim več, bolje je več kot manj. 100 vatov je prijetna svetloba, samo da ne pade direktno na oči, temveč na tisto, kar gledate ali berete. Včasih, ko so knjige pisali še pri svečah, je pisarjem po letih dela opešal vid. Kadar ljudje s hudimi težavami pridejo na invalidsko komisijo, rečemo, da lahko delajo le v dopoldanskem času in pri naravni svetlobi.

Tudi televizije se ne sme gledati povsem v temi, ampak tako, da je v sobi prižgano še kakšno rahlo svetilo.

Sodobna bolezen je glavkom: kaj je to?

Glavkom je povišan pritisk v očeh, ko ima pacient več kot 21 mm HG. Bolj ko narašča, bolj pritiska vidni živec ven iz očesa. Posledica je potem propadanje vidnega živca. Če pacient ne pride na zdravljenje pravočasno, lahko izgubi del vida.

V svetu je to ena najbolj strmo naraščajočih bolezni?

Ja, samo da imamo danes na voljo številne kapljice, ki jih dajemo bolnikom in z njimi uspešno znižujemo povečan pritisk v očeh. Če to ne uspe, še vedno lahko operiramo.

Okulistika pozna tisoče rešitev, toda problem niste vi, temveč pacient. Kako lahko človek ugotovi, da boleha za glavkomom?

Navadno pride šele takrat, kadar ga v to prisilijo bolečine, ali pa, ko začne megleno videti. Zato zahtevamo od vsakega očesnega zdravnika, da vsem pacientom pove, da naj ne hodijo po očala kar k optiku. Vedno, kadar rabite očala za čitanje ali vožnjo, pojdite k okulistu. Ta vam bo pri merjenju dioptrije zmeril tudi pritisk. V Angliji so naredili študije in ugotovili, da ima vsak dvajseti, ki pride na pregled oči, že glavkom. To je bolezen, ki te lahko spremlja celo življenje.

Potem je razumljivo, da je vaša nova klinika tako velika, ko pa število očesnih bolnikov tako rapidno narašča.

Mi smo z aparaturami na svetovnem nivoju. Zdaj lahko ugotavljamo, kaj vse se dogaja v očesu, kakšne so posamezne celice... Prej smo imeli, če karikiram, oftamologi le lučko, s katero smo malo posvetili v oko in ga pogledali.

Koliko operacij oči ima klinika?

V ZDA država na milijon ljudi operira 7 tisoč sivih mren, v Avstriji, Nemčiji, Švici od 5 do 6 tisoč, v Sloveniji pa smo jih v zadnjih dveh letih na isto število ljudi operirali komaj nekaj več kot 2.000. Čakalna doba je bila tudi do 4 leta. V letošnjem letu, se pravi v dobrih štirih mesecih delovanja nove klinike, se je čakalna doba skrajšala že na 1,8 leta.

Letos bomo imeli vseh operacij - zapletenih in preprostih - okoli 5.000. Začeli bomo tudi z očesno banko za presaditev roženice, s katero bomo povezani z drugimi evropskimi klinikami. Pred leti si moral roženico uporabiti v 24 urah, do zdaj v 4 dneh, v očesni banki pa jo lahko hraniš do 30 dni.

Od kod pridobite očesa? Avtomobilske nesreče?

Tudi, zlasti pa z vnaprejšnjimi darovanji ljudi, ki umrejo. Zato obstajajo celo posebna potrdila, s katerimi človek potrjuje, da mu lahko po smrti vzamejo posamezne organe za nujne operacije.

Novejša bolezen pa je problem suhega očesa, ko mu manjka vlage in solzic.

Coniunctivitis sicca. Naša roženica diha neposredno kisik. Če se solze ne tvorijo pravilno, se na roženici naredijo pikice, ki niso pokrite s solzicami, in tu roženica ne more dihati. Zato se ogromno uporablja umetne solze, ki si jih ljudje kapnejo večkrat na dan.

Je življenje v mestih za oči težje kot na podeželju?

Za Slovenijo pravijo, da ima tako onesnaženo ozračje, kot da bi v njej živelo 8 milijonov ljudi! Onesnažen zrak ima posebej katastrofalen vpliv na oči, a tudi klima naprave. Naraščajo tudi očesne alergije; zdaj že vsak dan triažno (takoj) pregledamo po 40 ljudi.

Če pogledate 20 let nazaj, za kolikšen del se je povečalo število očesnih obolenj?

V povprečju za 35 do 40 odstotkov.

Bolezni oči so davek civilizacijskega razvoja, bi sodili, da bo imel nerazviti svet manj, toda tam so škodljivi faktorji lakote in slaba prehrana.

V Indiji bi morali operirati okoli milijona ljudi zaradi sivih mren, ker pa tega še zdaleč ne zmorejo, je ogromno ljudi slepih. Pred 20 leti, se je pri nas čakalo z operacijo sive mrene tako dolgo, dokler ni bolnik videl le še 10 odstotno. Zdaj operiramo že pri 30 ali 40 odstotnem vidu.

Pred časom sem govoril z upokojenim klasičnim filologom, ki mi je povedal, da enega jutra ni več videl črk v časopisu. Obstajajo dramatični šoki, kot so nenadne izgube vida.

Dostikrat pri ljudeh, ki imajo težave z embolijami ali trombozami, pri katerih po žilah potujejo strdki, ki potem pridejo v oči. Ko pride v oči, imamo 6 ur časa, da ga pošljemo na kliniko v Trnovo, kjer mu dajo posebne injekcije, ki raztopijo strdek. Prvi hip, ne pa da čaka, če bo mogoče jutri bolje.

Vaša klinika je odprta 24 ur na dan?

Stalno, noč in dan. V mesecu in pol smo rešili 5 pacientov, ki se jim je vid potem popravil. Če zamudimo prvih šest ur, je konec.