Združeni Popotniki in Popotnice

"BRIGA ME!" je bilo na videz vseeno opaznemu napisu v sklopu gigantske vigvamske strukture iz lesa, ki je pod boleče agresivnim zgodnjepopoldanskim soncem markirala vhod na taborni shod Popotnikov in Popotnic iz vse Slovenije. Popotniki so najstarejša skupina slovenskih katoliških skavtov, torej mladež, stara od 16 do 21 let, vsekakor pa se zdi BRIGA ME! za tovrstno skupino angažiranih do-gooderjev (mišljeno povsem brez običajnega slabšalnega prizvoka) naravnost šokantno krovno geslo: jojmene, če še njih ne, koga pa po novem sploh še bo brigalo? Na srečo gre tu samo za najobičajnejši možni semantični šum, briga me po naše še vedno pomeni nekaj drugega kot briga me, in če je bilo to povedano na nekoliko okoren način, naj še zadnje koprene dvoma razblini praviloma toliko priročnejša angleščina in znotraj nje očitna razlika med I care in I don't give a fuck.

Gre torej za premeščanje poudarka v ustaljeni besedni zvezi, še posebna pozornost pa je bila znotraj tega projekta, ki je potekal na ozemlju vse Slovenije več kot leto dni, namenjena podobi zavednega državljana. "Mladi so kar nekako izgubili stik z državo," je pojasnil Slavko Lenart, skavtski voditelj, ki je bil ob tej priložnosti odgovoren za obveščanje novinarjev. "Vse manj je tistega pravega, odgovornega državljanstva." Številni mladi da sploh ne znajo himne, ne poznajo državnih simbolov in jih za delovanje kompleksnih mehanizmov javne uprave bolijo organi, in to predvsem eden. Tako so si v skavtskem vodstvu rekli, da bi bilo treba mlade na tem področju spodbosti k večji zavzetosti in čustvenemu vložku, projekt BRIGA ME! pa je začel prek regionalnih organizacij - skavtskih klanov - v navezi z uradnimi institucijami obravnavati in večkrat uspešno reševati predvsem male vsakdanje lokalne probleme male vsakdanje lokalne skupnosti.

Najljubši skavtski način učenja je učenje z izkušnjo, in kadar je mladostnik deležen izkušnje, ko lahko s svojo dejavnostjo in z malce pozitivne energije konkretno spremeni svet na bolje, dobi v teoriji velik zalet, da bi se o vzvodih neposredne okolice še podrobneje izobrazil in svet pobarval v še šarmantnejši odtenek rožnate. Skavtski klan v Brezovici je tako lani opravil analizo prometa in ugotovil, da se je ceneje in bolj ekološko voziti po avtocesti (na to bodo zdaj z zloženko opozarjali voznike), klan v Novem mestu se je angažiral pri pomoči socialno ogroženi družini, v Ljubljani se je pripravila peticija za ločeno zbiranje odpadkov - vsega skupaj se je po Sloveniji nabralo 54 takih projektov, ki so sklep doživeli prav na tem taboru. Povedano nekoliko posplošeno je bila kulminacija tega projekta v bistvu začimba, ki je močno popestrila redno srečanje veteranskih skavtov.

In kaj počne okoli sedemsto skavtov in sedemdeset voditeljev za razvedrilo? Sodeč po otvoritveni slovesnosti se izjemno radi igrajo čudno masovno igrico, v kateri se plazijo skozi namišljeno koruzo in grgrajo namišljeno blato, spuščajo v eter gromoglasne indijanske krike, poslušajo učene besede starejših avtoritet, se derejo reči, kot so "Štajerska - ja-ja!!!" in "Koroška - ja-ja!!!", s srednjimi tremi prsti (čistost, odkritosrčnost in požrtvovalnost, hkrati pa močnejši palec podpira šibkejši mezinec) salutirajo proti orjaškemu lesenemu križu, s katerega plapola slovenska zastava, nasploh pa z množičnim veseljaškim poskakovanjem v stratosfero dvigajo neznanske količine zemeljskega prahu. Predvsem radi pojejo, pojejo nadvse prijetne viže, resnično luštkane melodije, take za ob ogenj, take da smo vsi skupaj.

Med besedami starejših avtoritet je ob boku z izjemno doživetimi indijanskimi veseljaškimi skoviki novomeškega prošta Jožeta Lapa najbolj čustveno nastopil naš najsproščenejši ombudsman Matjaž Hanžek in povedal, da je tudi sam vse otroštvo preživel v hosti, da je bil pravi skavt, da se tako človek itak nauči precej več kot v šoli, v zadnjem času pa da vsi skupaj vse preveč pozabljamo na pravico do čistega okolja, še posebej pa naš trenutni minister za okolje, ki da je zadnjič veselo razlagal nekakšno grozoto o tem, kako si je Slovenija izborila pravico do cenejšega onesnaževanja, pa ni na te besede nihče niti reagiral. "Nehajte kupovati tanke blesave, rakete!" je, prežet s pravičniškim patosom, pozval proti koncu in bil nagrajen z ustreznim indijanskim aplavzom, "dajte denar v čistilne naprave, v zdravje, v kakovost življenja!"

Kakovost življenja prisotnih oranžno uniformiranih skavtov ni bila z ničimer postavljena pod vprašaj, saj so se organizatorji izjemno potrudili, da je bilo na prijetno prostornem kampišču za njihove potrebe precej zgledno poskrbljeno. V sicer pomanjkljivi, vendar vseeno prijetni senci enega izmed šotorov so imeli na voljo celo paleto računalnikov, da so se lahko za kak trenutek tudi odklopili, dasiravno množične orgije Unreal Tournamenta pravim skavtom bržkone ne doličijo. Skupek pravil skavtskega življenja je nekje tak, kot bi ga pričakovali, najhujša kazen, ki naj je praviloma sploh ne bi uporabljali, pa bi bila ta, da se eventualni malopridnež pošlje domov. Razvajenemu in dekadentnemu mestnemu otročaju bi se znal to ob branju teh vrstic zdeti prej blagoslov kot pokora, vendar so na škodi v tem primeru prav ti mestni otročaji, ki jim je popolnoma tuj ta čisti, odkritosrčni in požrtvovalni način druženja.

Organizatorji na splošno pravijo, da njihova naloga ni prepovedovanje, temveč svetovanje, torej tudi odsvetovanje, še posebej pa se trudijo odsvetovati vse, od česar bi lahko postali njihovi varovanci odvisni. Na pomislek, da človek nima druge izbire, kot da je odvisen od cele vrste reči, začenši z zrakom (česar morda vseeno ne bi bilo najbolje odsvetovati), se strinjajo, da to seveda drži in da se trudijo odsvetovati predvsem reči, ki bi posamezno razvijajočo se dušo ovirale pri tem, da bi ravnala odgovorno. Na cenene in glasne provokacije vedno nabritega kolega Sarkiča so mlade skavtinje sicer samozavestno odgovarjale, da s sabo v nahrbtniku nikakor niso prinesle tudi kondomov ali vsaj depilacijske kreme, za druge udeležence pa da ne bi mogle jamčiti. Kot samo po sebi umevno velja, da spijo fantje in dekleta po šotorih ločeno - z ljubeznijo da ni prav gotovo nič narobe, popolnoma drugače pa je s skušnjavo -, vendar so na to temo nekateri izmed v oranžno odetih voditeljev nekoliko plašno dodali, da oni ponoči že ne bodo skakali po šotorih in konkretno preverjali zasedbe posameznega izmed njih. Vsak skavt se according to info knjižici tega tabora itak slej ko prej nauči prave vrednosti besede zvestoba, ki zagovorniku na dolgi rok obrodi sadove, o kakršnih ne bi smel drugače niti sanjati!

Zgledno organizirani tabor nad Novim mestom je trajal štiri dni in je mladim udeležencem poleg že popisanega špasa omogočil še vrsto prijetnih in moralno okostje krepilnih dejavnosti, med drugim pisano paleto delavnic (od klekljanja do zdrave prehrane), večerno praznovanje slovenskosti, številne športne turnirje, pot preživetja (po besedah enega izmed okorelih udeležencev "Tista čisto skavtska izkušnja, po kateri prideš ven usran, da te mama ne spozna!"), v soboto so imeli kot enega izmed vrhuncev srečanja skupinsko prostovoljno delo po različnih novomeških institucijah, v nedeljo pa so končali s sveto mašo na tisti najvišji ravni. Organizatorji so z uspehom vseslovenskega projekta BRIGA ME! izjemno zadovoljni, in ker se je letošnji pristop osredotočal predvsem na težave lokalnih skupnosti, se želijo v naslednji sezoni udariti še s širšimi družbenimi problemi. "BRIGA ME, kako se z mladimi godi, BRIGA ME, kako se s penzijo živi, BRIGA ME, če imajo krave BSE, BRIGA ME, če je pravica res za vse!!!" zagotavlja tik pred ostrim violinskim solom ena izmed obeh uradnih himen tabora na Kapiteljskih Njivah, in človek res ne vidi, zakaj se vsak pravi odgovorni državljan ne bi strinjal!

povezava

povezava