Židovski humor

RELIGIJAMI

V kupeju sedita župnik in rabin. Župnik: "Danes sem v sanjah videl židovski raj. Povsod sama umazanija, gore smeti in množica ljudi." Rabin: "Kakšen slučaj! Tudi jaz sem danes v sanjah videl raj, ampak krščanski. Prelepi, s soncem obzarjeni travniki, polni dišečega cvetja - a nikjer nobenega človeka."

Sosed, kristjan, se pohvali Židu, da je vpisal sina v gimnazijo. "In kaj naj ima človek od tega?" se zmrdne Žid. Hja, mu odgovori sosed, fant lahko kasneje postane duhovnik, škof, kardinal, navsezadnje celo papež. "Sicer pa ne razumem," pravi, "kaj bi ti pravzaprav rad? Mar naj, po tvojem, človek postane bog?" "Le zakaj ne," odgovori Žid: "Eden od naših je takšno bleščečo kariero že napravil."

Protestantski župnik pride v nebesa, kjer mu Sveti Peter že na rajskih vratih podari gorsko kolo, češ, na zemlji si bil veren in pošten. V tem trenutku se na vespi pripelje mimo katoliški kolega. "V čem je on boljši od mene?"je užaljen protestantski duhovnik. Nebeški ključar ga potolaži z odgovorom, da je to pač zaradi celibata in ogromnih žrtev, ki izhajajo iz tega - vse to pa je pač treba nagraditi. Tedaj pa se s kabrioletom mimo njiju pripelje rabin: in protestantski duhovnik zopet protestira ter zahteva pojasnilo, zakaj ... "Pssst! On je šefov sorodnik," s prstom na ustnicah prav potihoma izmomlja sveti Peter.

KRST

Krst je v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane - in mnogo Židov se je prav zaradi gmotnih koristi, navsezadnje celo zaradi golega preživetja dalo krstiti ...

Žid, bančni uslužbenec, se je dal krstiti. Naslednji dan šefu razlaga svoj koncept poslovanja, ki pa je brez repa in glave, na kar njegov predpostavljeni jezno zaključi: "Komaj štirindvajset ur kristjan, pa je že postal osel."

Agent neke zavarovalniške družbe, tudi Žid, se je prav tako odločil za krst. Pri duhovniku se je zadržal kar tri debele ure, nakar se je, ves prepoten, pojavil na vratih. "No, ali te je krstil?" ga pobara cerkovnik. "Ne," mu odvrne agent, "sem pa jaz njega zavaroval."

Mali Jošua je vprašal očeta, pri kolikšni starosti človek lahko postane Žid. Presenečeni oče mu odgovori, da to pač s starostjo nima nobene zveze. "Ima, ima," trmasto vztraja mali: "Glej, oče, jaz sem še otrok in sem kristjan; vidva z mamico sta nekoliko starejša in sta prav tako kristjana; - dedek pa je že Žid!"

Aaronov sin se je dal krstiti ... Rabin očita staremu Aaronu: "In ko te bo nekega dne Bog povprašal, 'kako da si sinu to dovolil?' - kakšen odgovor boš dal Bogu?" Aaron: "Rekel mu bom: 'Kaj pa vi, Gospod, kako da ste vi dovolili vašemu??'"

PREGOVORI

V raju je ugodnejša klima, v peklu pa boljša družba.

Kadar človek dela, takrat nima časa služiti denar.

ANTROPOLOGIJA

Zakaj imajo Judje tako dolg nos? Zato, ker jih je Mojzes štirideset let vlekel za nos sem in tja po puščavi.

SOCIOLOGIJA

Zakaj Judje živijo raztreseni po celem svetu? Da se drug drugemu laže umaknejo s poti.

EKONOMIJA

"Oče, kaj je to kapital in kaj posel?" Oče obrazloži: "Če si od bogatega Steina sposodim sto tisoč mark, potem je to kapital. Steinovi poskusi, da mu denar vrnem, to je pa posel."

Kako se pravilno izgovori: "Obresti so tri procentne ali tri percentne? Pravilno je: "Devet procentne."

FILOZOFIJA

Za časa stare Avstrije pride cesarsko-kraljevi inženir v neko galicijsko mestece. Pri židovskem krojaču naroči hlače, vendar te niso izgotovljene do dogovorjenega roka in naročnik odpotuje. Čez sedem let je inženir zopet službeno v omenjenem mestecu in spet gre h krojaču. Ta mu brez besed prinese hlače. Inženir se čudi: "Bog je v sedmih dneh ustvaril cel svet, vi pa ste za te hlače potrebovali sedem let." Krojač, ki nežno gladi svoj izdelek, odgovori: "Drži, ampak poglejte kakšen je svet in kakšne so hlače."

ETIKA

Žid razlaga sinu, kaj pomeni izraz etika. "Vzemiva primer," pravi, "da v mojo trgovino pride stranka, si nakupi za dvajset mark blaga, plača s stotakom in pozabi vzeti preostanek denarja. Vidiš, in zdaj se začne etika: 'Ali naj teh osemdeset mark zadržim zase - ali naj si jih razdelim s partnerjem?"

KULTURA IN (SPLOŠNA) IZOBRAZBA

Žid čita knjigo Koča strica Toma. Roman je zelo žalosten in bralca izdajo čustva, tako da se navsezadnje celo zjoče. Kar naenkrat pa se mu potok solz zaustavi ... "O Bog, kaj počnem," si reče: "Saj ga sploh ne poznam - on mene tudi ne - kaj se potem torej zastonj vznemirjam?"

Znani skladatelj je sosedu, siromašnemu Židu podaril vstopnico za operno predstavo. Naslednji dan ga vpraša, če mu je bilo všeč v operi. "Zelo," odgovori sosed, "ampak ta glasba ... saj se človeku lahko še zmeša zaradi nje."

Sin: "Oče, pravkar berem, da je Rilke zelo dobro zaslužil kot pesnik. Kaj je to pesnik?" Oče: "Pesnik, otrok moj zlati, piše rime." Sin: "In kaj so to - rime?" Oče: "Naj ti razložim. Recimo: 'Z izvijačem odprem vratca in iz kletke spustim vrabca.'" Sin nekaj časa globoko razmišlja: "Ampak, oče, ali je zares lahko od tega živel?"

TEOLOŠKA RELATIVNOSTNA TEORIJA

Če devica obišče rabina, rabin ostane rabin in devica devica. Če rabin obišče devico, rabin ne bo več rabin in devica ne bo več devica.

ŽENSKA PSIHOLOGIJA

Ulice v Amsterdamu, v nekdanjem židovskem getu, so bile široke komaj par metrov. Neke poletne noči se mož nemirno premetava po postelji. Žena ga vpraša, kaj da mu je, on pa ji odgovori, da je zaskrbljen, ker mora sosedu vrniti tisoč guldnov, tega denarja pa nima. Žena vstane, odpre okno, glasno pokliče soseda in mu pove, da mu pač mož zjutraj ne bo mogel vrniti dolga. "Zdaj pa daj mir in zaspi," se potem obrne k možu: "Zdaj je sosed tisti, ki ne bo več spal."

POTROŠNIŠKA PSIHOLOGIJA

"Kako to, da pri vas kilogram sardin stane pet mark, v ribarnici preko pa samo marko in pol?" "Če je tako, zakaj jih potem ne kupite pri konkurenci?" "Saj bi, pa jih je pravkar zmanjkalo." No, ko jih bo meni zmanjkalo, jih bom tudi jaz imel po marko in pol."

ŽIVALSKA PSIHOLOGIJA

Zakaj pes maha z repom? Ker je pes močnejši od repa. V nasprotnem primeru bi rep mahal s psom.

ZOOLOŠKA FILOZOFIJA

Zaradi nadležne bolhe Žid ne more in ne more zaspati. "Bolha," ji strogo reče, "če si zdrava, kaj sploh počneš v moji postelji; če pa pa si bolna, zakaj potem toliko skačeš?"

PSIHOLOGIJA MNOŽICE

Natan sedi na balkonu in za šalo vpije znancu, ki gre mimo, naj pohiti na trg - tam da punce izvajao striptiz. Znanec zares pohiti proti trgu, spotoma pa vsem mimoidočim pripoveduje kaj se na trgu dogaja. Natan začudeno gleda maso ljudi, ki dre na trg, pograbi klobuk, pohiti skozi vrata ter spotoma zakliče ženi: "Grem na trg. Kdo ve, mogoče pa punce zares izvajajo striptiz."

MEDICINA

Borzni posrednik Levi leži z visoko vročino v postelji. Njegova žena pripoveduje zdravniku, kako mu je vročina čez noč nihala med 38 in 39. Levi, tiho, v vročici: "Ko doseže 40 - takoj prodaj!"

Žid pride iz zdravstvenega doma in na stopnicah naleti na sodelavca, ki jeclja: "Kkk-aj pp-a ttt-i je?" Odgovori mu, da ima vnetje prostate in na sodelavčevo vprašanje, kaj to je, odgovori: "Veš, jaz mokrim tako kot ti govoriš."

Stari Žid toži svojemu zdravniku: "Ko se nagnem naprej in potem istočasno obrnem in vzdignem eno roko, drugo pa zvijem na hrbtu od spodaj navzgor, takrat me strahotno zaboli celo telo." Zdravnik: "Zakaj pa delate tako neumno gimnastiko?" Starec, presenečeno: "Kako naj si potem po vašem oblečem suknjič?"

HIGIENA

Za Žide je nekdaj veljalo, da so se zelo redko (in neradi) kopali.

"Mojzes, smrdiš po kislem. Pojdi se okopat." Mojzes s težkim srcem gre, a vrne se še s težjim: "Nikoli več, Sara! Nikoli! V kopališču sem izgubil brezrokavnik." Mine leto in žena ga končno prepriča, da se gre spet okopat. Mojzes se vrne ozarjenih lic in že na vratih vpije: "Sara, našel sem brezrokavnik. Prejšnje leto sem ga oblekel pod srajco."

Na plaži: "Le zakaj bi hodil v vodo? Lulal sem že, plavati pa itak ne znam."

Učitelj: "Gospod Mandelbaum, noben od sošolcev noče sedeti zraven vašega Morica. Nobeden tega ne more zdržati. Fant bi se brezpogojno moral bolj umivati." Mandelbaum: "Kaj vas to briga?! Sina pošiljam v šolo, da se od vas kaj nauči, ne pa zato, da ga vi vohate. Saj ni roža."

Mojzes: "Takšna že ne greš na ples, Sara. Ali povleči dekolte nekoliko navzgor, ali pa se umij nekoliko niže."

NA SODIŠČU

"Obtoženi, zakaj ste vrgli ženi v glavo lončeno posodo?" "Ja, gospod sodnik, ko smo pa takšni reveži, da si porcelanaste ne moremo privoščiti."

Kaj je nezaslišana predrznost? Da nekdo umori očeta in mater in potem na sodišču kot olajševalno okoliščino navede, da je pač uboga sirota brez staršev.

Sodnik: "Obtoženi, ste sami izpeljali vlom?" Obtoženec: "Sam. Vedno vse počnem sam. Veste, v družabništvu človek nikoli ne ve, če ima opravka s poštenimi ljudmi."

DENAR

"Govori se, da se je staremu Goldensteinu zmešalo," reče šef svojemu trgovskemu potniku: "Možak nam dolguje 100.000 mark, pojdite k njemu in poglejte, če se glede tega da kaj storiti." Čez dve uri se potnik vrne in poroča šefu, res je, Goldensteinu se je zmešalo. "Pa je vrnil denar?" vpraša šef. "Ne," odgovori potnik, "do te mere pa še ni znorel."

Na davčnem uradu: "Koliko zaslužite?" "Nič." "Neumnost! Kje delate?" "V očetovi pisarni. "In ... kaj ste tam?" "Del splošnih stroškov."

POSEL

"Že dve leti delam brez vsakega dobička," toži židovski trgovec prijatelju - in ta mu svetuje, naj potemtakem pač trgovino zapre. "Si nor," ga nahruli trgovec, "od česa pa naj potem živim?"

Trgovski družbi je na jesen ostalo v skladiščih še deset tisoč poletnih hlač. Prokurist družbe svetuje direktorju, da jih pošljejo v prodajo na deželo. "Ampak tudi tam jih sedaj ne bo nihče kupil," je skeptičen direktor. "Zagotovo jih bodo pokupili," zatrjuje prokurist, "le 'pravilno' jih moramo zapakirati. Torej, strankam bomo poslali reklamne pakete z deset hlačami, fakturirali pa jih bomo samo osem. skratka, napravili bomo, kot da smo se zmotili, vendar bomo ceno za posamezne hlače zvišali za 25 % in tako ne bomo nič izgubili." Direktorju je bila zamisel všeč, zato so razposlali pakete in fakture ... Teden kasneje pa direktor nadira 'genialnega' prokurista: "Kreten! Poglej, kaj si zakuhal! Niti ena sama stranka ni zadržala blaga, vsi so nam pakete vrnili - a v vsakem je bilo samo po osem hlač."

DOLGOVI

"Kdaj mi boš končno vrnil dolg?" "Kako naj vem, saj nisem prerok."

Razgovor na vlaku: "Stavim za sto mark, da vem, zakaj potujete na Dunaj." "Zakaj?" "Da poravnate račune z dolžniki." "Evo, izvolite vaših sto mark." "Kaj sem torej uganil?" "Niste, ampak vaša ideja je vredna tega denarja."

Stari Žid je na smrtni postelji. Z največjo muko zdiktira sinu dolg spisek dolžnikov, nakar popolnoma izčrpan obmolči. "Kaj pa spisek upnikov, mi jih ne boš naštel?" vpraša sin. "Le čemu," zamrmra stari, "te bodo že sami poiskali."

REVEŽI IN BOGATAŠI

Revež, ki razen "vzpodbudnih" besed ni dobil niti groša, ob odhodu iz hiše svečano zaželi gospodarju: "Bogdaj, da bi se vam godilo kot našim praočetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu." "Nič vam nisem dal," se začudi gospodar, "vi pa me vseeno blagoslavljate." Revež: "Kaj to pomeni, blagoslavljam? Želim vam, da kot Abraham blodite po puščavi, oslepite kot Izak in postanete hrom kot Jakob."

Bogati trgovec nekemu revežu: "Če lahko, pridi k nam jutri ob dvanajstih na kosilo!". Revež je točen, ob dogovorjeni uri pozvoni na trgovčeva vrata, čaka, spet pozvoni ... Potem začne na vso moč razbijati po vratih in na oknu se pojavi trgovec: "Kaj zganjaš takšen hrup - kaj hočeš?" Revež se predstavi in mu pove, da ga je pač včeraj povabil na kosilo, če lahko. Trgovec: "In - ali lahko?"

Revež: "Pomagajte mi. Tuberkulozo imam in rad bi šel na zdravljenje v Švico." Bogataš: "In zakaj ste si kot revež izbrali najbolj prestižno zdravilišče?" Revež: "Ko gre za moje zdravje, takrat mi cena ni pomembna."

K bogatemu ujcu pride na obisk siromašen nečak, študent. Za kosilo mu ponudijo pečenega, a mršavega piščanca. Fant zlovoljno zabada vilice v to "anoreksično" pečenje ter ga premetuje sem in tja po krožniku. Ujec ženi: "Sara, prisili vendar fanta, naj je!" Nečak: "Bolje bi bilo, da bi vi prisilili piščanca, naj je!"

BANKROT

Kdaj žena prevzame možev priimek? Ob poroki. In kdaj mož prevzame ženin priimek? Takrat ko bankrotira.

ZAKONSKO ŽIVLJENJE

Šmul zajadra v zakonski stan. "Kako se razumeta z ženo?" ga takoj po vrnitvi z medenih tednov vpraša sodelavec. "Idealno," odgovori mladoporočenec, "le glede agrarnega vprašanja nikakor ne najdeva skupne točke." Sodelavec, začudeno: "Glede agrarnega vprašanja?" Šmul: "No, ona meni, da bi jaz moral ležati v zemlji, jaz pa nasprotno trdim, da ona."

Mojzes in Sara bučno praznujeta srebrno poroko. Zadnji gosti se poslovijo in Mojzes ves nesrečen obsedi za praznično mizo. Žena ga povpraša, kaj ga je tako razžalostilo. "Povedal ti bom po resnici, Sara," začne mož in nadaljuje: "Po petih letih zakona te nisem mogel več prenašati in sklenil sem, da te ubijem. Šel sem k advokatu in ga povprašal, kaj s tem tvegam. 'Dvajset let,' mi je rekel. No, vidiš - danes ... danes bi bil že na svobodi."

Mož: "Rebeka, vsedi se no poleg mene." Rebeka: "Zakaj si danes tako zaljubljen, moj možiček." Mož: "Kaj se to pravi, zaljubljen! Pač ne morem gledati tega tvojega odurnega gobca!"

MEDČLOVEŠKI ODNOSI

Židinja je skrbela za trgovino in s tem prehranjevala družino, njen soprog pa je proučeval svete spise. Nekega dne je zaprosila svojega učenega moža, naj jo za pol ure zamenja za pultom, ona pa bo ta čas pripravila kosilo. Ko se je čez slabih dvajset minut vrnila, zagleda v trgovini trop ciganov, ki so vestno praznili police in ukradeno robo trpali v bisage, njen mož pa jih je neprizadeto opazoval. "Neodgovornež, lenuh... Zakaj nisi vpil?" je nadrla moža. "Čemu?" je začudeno vprašal mož: "Če bi rabini nekega dne začeli krasti, potem bi moral vpiti. To pa, da kradejo Cigani - to je nekaj povsem normalnega."

Dialog med prijateljema: "Osel!" "Zares sem osel ... Ampak, sprašujem se, ali sem osel zato, ker sem tvoj prijatelj, ali sem tvoj prijatelj zato, ker sem osel."

"Kaj to pomeni? Dali ste oglas, da prodajate travnik. Pa je to sploh kakšen travnik? Šest metrov dolg, dva metra širok?" "No, dolžina in širina res nista bog ve kaj .. Ampak, priznajte da je parcela - v višino - zares zavidanja vredna."

ŽIDJE V VOJSKI

"Gospod oficir, prosim za tri dni izrednega dopusta," je na raportu kratek vojak Aaron. "Vzrok?" je še krajši oficir. "Imatrikulacija," (vpis na univerzo, op.p.) je prav tako kratek Aaron. "Spet ti prekleti židovski prazniki!" zaključi oficir.

"Mirno! Na desno! Dva koraka naprej! Hej, ti tam zadaj, ja, ti z rdečo čepico, kaj zate povelje ne velja?" rohni na rekrute desetar. "To je vendar hidrant," se oglasi nekdo iz čete. "In kaj potem," nečloveško zatuli desetar: "Inteligent gor ali dol, povelje velja tudi zanj."

Urjenje s puško. Oficir: "Ne s takšnim oklevanjem, Jicak. V rokah imaš puško, ne menico."

STALIN

Židovski učitelj v Sovjetski zvezi učencem pripoveduje basen: "... in potem je bog podaril vranu košček sira ..." Učenci, enotno: "Boga ni!" Učitelj: "Drži. Kaj pa sir? Ali sir je?" No, vidite otroci, na oboje sem mislil samo v simbolnem pomenu."

Stalin je, "tako za zabavo", organiziral besedni dvoboj med ortodoksnim grškim duhovnikom in rabinom. Pravila oziroma edino pravilo igre: tisti, ki na nasprotnikovo vprašanje ne odgovori pravilno - izgubi glavo. In rabin, ki ni imel niti najmanjše volje da bi svoje življenje postavljal na kocko, k Stalinu pošlje nekega polpismenega židovskega kočijaža. Ko slednji na licu mesta izve za "pravila igre", zaprosi, če lahko on prvi zastavi vprašanje nasprotniku. Duhovnik, ki takoj (u)vidi s kom ima opravka, se strinja. "Kaj pomeni 'ajneni jodea' (hebr.: ne vem, op.p.)?" vpraša kočijaž. Grški ortodoksni duhovnik, torej tudi dober poznavalec hebrejščine, odgovori kot iz topa: "Ne vem." In tako je za pravilni odgovor plačal z življenjem ... Židje pa se čudijo kočijaževi genialnosti. "Le kako si prišel na to idejo?" ga vsevprek sprašujejo. "Pred mnogimi leti," razlaga kočijaž, "sem vprašal enega naših modrih rabinov, kaj pomeni 'ajneni jodea' in odgovoril mi je - 'ne vem'. In pomislil sem: če rabin ni vedel, potem zagotovo ne bo vedel niti grški duhovnik."

HITLER

Na začetku svoje kariere je imel Adolf diletantski antisemitski govor v neki pivnici. "Židje in samo Židje so krivi za propad Nemčije ..." je v nedogled ponavljal. Naenkrat k njemu pristopi starejši, (krivo)nosati gospod in mu obzirno zašepeta: "Nisem vedel, gospod general, da ste Žid!"

Obdobje Adolfovega pisarjenja Mein Kampfa .... V bližini Mandelbaumove vile je brezvesten voznik povozil njegovega psa. In ni ga bilo junaka, ki bi si Mandelbaumu upal sporočiti žalostno vest. Končno se le ojunači neki revež, ki je voljan (seveda za primerno plačilo, ki mu ga je obljubila Mandelbaumova služinčad) da prevzame vlogo (zlo)glasnika. Gre ... in kmalu se vrne iz vile - z bajno, takorekoč cesarsko nagrado, desetimi zlatniki. "Človek božji, le kako vam je to uspelo?"" ga vsevprek sprašujejo Mandelbaumovi službaniki. "Preprosto," jim odgovori: "Rekel sem samo 'Heil Hitler! Pes je mrtev!'"

Državljan Baum, ob Hitlerjevem vzponu na oblast: "Na žalost nikakor ne morem pojesti toliko, kolikor si želim da izbruham ..."

Žid se s sprehajalno palico otepa pobesnelega volčjaka. Naslednji dan piše v časopisu: "Žid pogrizel nemškega psa - volčjaka."

CIONIZEM

Na odprtem morju se srečata potniški ladji, prva prihaja iz Izraela, druga plove tja. Na palubah obeh ladij stojijo Židje, na eni povratniki v Izrael, na drugi tisti, ki ga zapuščajo. Ko ladji priplujeta ena mimo druge, se potniki na obeh trkajo s prstom po čelu, kazaje drug drugemu da so nori.

Kviz s tematiko iz biblije na Radiu Jeruzalem. Voditelj najavlja: "Prva nagrada - tri dni bivanja v Izraelu; druga nagrada - tri tedne bivanja v Izraelu; tolažilna nagrada - leto dni bivanja v Izraelu."

ŽIDJE V AMERIKI

New Orleans. Črnec sedi v tramvaju in čita židovski časopis. Naenkrat ga po rami potreplja neki belopolti Žid ter mu zašepeta na uho: "Ali vam ni dovolj hudo že to, da ste črnec?"

Na pristaniškem doku v New Yorku star, razcapan Žid milo prosi kapitana ladje, ki pluje v Izrael: "Usmilite se starega, umirajočega Žida! Popeljite me v Izrael in milostni bog vas bo bogato nagradil, če me pokopljejo v deželi mojih prednikov." Kapitanu se starec zasmili, zato ga vzame na ladjo. Ampak, ko se ladja vrača iz Haife, je starec spet v pristanišču in ponovno prosi kapitana, če ga lahko popelje nazaj v Ameriko. "Zdravje se mi je poboljšalo," razlaga in nadaljuje: "V Izraelu da umrem - to ja! A da bi tukaj živel ...?!"

ZLATI OTROCI

Žena na smrtni postelji zaupa možu, da njun sin Izak ni njegov, temveč je plod njenega razmerja z družinskim poslovnim partnerjem Hirsfeldom. Soprog: "Ne verjamem ti niti besedice! Lepotec Hirsfeld in takšna spaka kot si ti ...?" Žena: "Plačala sem mu. Pet tisoč mark ..." Mož: "In od kje si vzela denar?" Žena: "Iz tvoje blagajne." Mož: "No, vidiš, da je otrok potemtakem pač moj."

Med potniki v kupeju je tudi učitelj. Čas si krajšajo z razgovorom, pogovarjajo se o tem in onem ... "Koliko otrok imate?" vpraša učitelja eden izmed potnikov. Učitelj, misleč da ga sprašuje po številu učencev, ponosno odgovori, da dvaintrideset. "Ha - ha - ha!" se družno zareži cel kupe. Učitelj, ki pomisli, da mu ne verjamejo, kako je mogoče istočasno poučevati toliko otrok, vzklikne: "Tepci! Razumljivo je, da imam pomočnike!"

Soprog, oče osmih otrok sumi, da ga je žena varala: "Rebeca, bolj ko gledam našega Davida, bolj se mi dozdeva, da otrok ni moj." Žena, srdito: "Kaj blebetaš. Pa ravno mali David je tvoj!"

ŠOLA

Učitelj sprašuje učence, kaj menijo, kdo je hitrejši, golob pismonoša ali konj. Eden izmed učencev: "Če gresta peš - potem brez dvoma konj."

Mali Jicik zamudi v šolo. "Gospod učitelj, zunaj je takšna poledica, da sem za vsak korak naprej zdrsnil dva koraka nazaj," se opravičuje. Učitelj mu ne verjame: "In, kako da si potemtakem sedaj tu?" Jicik: "Obrnil sem se ter se odpravil proti domu."

Učitelj biologije razlaga učencem delovanje posameznih funkcij človeškega telesa, in poleg ostalega pove: "Z nogami gremo, z nosom vonjamo." Mali Moric: "Pri mojem očetu pa je ravno nasprotno. Njemu stalno gre iz nosu, noge pa mu vonjajo."

COGITO, ERGO SUM

Rabin najame kočijo. Ob vznožju hriba ga kočijaž zaprosi: "Konj je star. Bi lahko izstopili in mi pomagali riniti kočijo?" Prisopihajo na vrh in rabin hoče sesti v kočijo. "Ne, rabin, zavore so slabe, pomagajte mi pridržati kočijo, da nama ne uide navzdol po klancu," zopet prosi kočijaž. Zatem kmalu prideta na cilj, rabin izplača kočijaža in pripomni: "Zakaj sem te najel za vožnjo, to je jasno: 'Da čimprej pridem na cilj.' To, da si ti posel sprejel, je tudi popolnoma jasno: 'Da pač nekaj zaslužiš in s tem preživiš družino.'Ampak, sprašujem se, le kaj je v celotni zadevi sploh imel opraviti konj?"

ŽIDJE O (SVOJIH) ŠALAH

Ko kmet sliši šalo, se smeje trikrat. Prvič, ko jo sliši; drugič, ko mu jo razložijo; in tretjič, ko jo razume. Direktor se smeje dvakrat: prvič, ko jo sliši; in drugič, ko mu jo razložijo; - vendar je nikoli ne bo razumel. Oficir pa se smeje samo enkrat, in sicer takrat, ko mu šalo povejo: ne dovoli si namreč nikakršnega pojasnjevanja, šale pa tako ali tako ne razume.

Kaj pa "žalujoči" ostali? Nikar ne obupajte, če vseh prebranih judovskih smešnic - teh je resda samo za vzorec! - niste takoj razumeli, preberite jih še enkrat ... Samo za informacijo oziroma za tolažbo: rezultati raziskav kažejo, da zelo inteligentni ljudje razumejo "komaj" devetdeset odstotkov prvič slišanih (prebranih) šal; večina, torej zdravo povprečje, jih vprvo dojame tam od sedemdeset do osemdeset odstotkov; - za tiste, ki jim niti po tretjem branju ni razumljiva vsaka tretja (ali še huje, vsaka druga!) šala, pa naj pričujoči tekst velja kot napotnica za - psihologa.

Literatura: Salcia Landman, Judische Witze, Walter-Verlag, 1962