Tekmovalec - integriran izdelek

Ste atletski strokovnjak ali biolog?

V bistvu sta moje ožje delovno področje, če pustimo atletiko, kjer se ukvarjam s skakalci in malo s šprinterji, razvoj in aplikacija razvoja moči v različnih športnih panogah. Hkrati se ukvarjam s posebnimi funkcionalnimi testi, ki ocenjujejo pripravljenost športnika in njegovo specifično sposobnost, da doseže določen rezultat v danih razmerah. Za dosego optimalnega rezultata je to treba integrirati v celoten sistem, v celotno okolje. V to sodijo njegov način življenja, njegova prehrana, bio stimulacija, specifika njegove panoge. Ukvarjam se z integracijo vsega in s področji posebej. Integrirani izdelek da neko novo kvaliteto, ki je nekaj več.

Vaša najbolj znana varovanka je bila Merlene Ottey. V času vajinega sodelovanja pa je bila obtožena jemanja nedovoljenih poživil ...

Otteyjeva je bila obtožena, ker so v njenem urinu našli dva metabolita, ki bi lahko imela zvezo z nandrolonom. Vendar je pri njej zadeva jasna, saj je bila oproščena in ves suspenz je bil umaknjen. Dokazali smo, da so se zmotili. Primerov, ki se v športu dogajajo v zvezi z nandrolonom, ne smemo avtomatično enačiti z drugimi primeri dopinga. Ker nandrolona ni mogoče ugotavljati direktno v urinu in ni nobene zanesljive metode, ki bi ga lahko kvantitativno ugotavljala, se uporablja indirektna metoda, s katero ugotavljajo metabolite, v katere nandrolon razpade. Na žalost pa je še kup drugih stvari, ki razpadejo v podobne metabolite ali pa celo telo samo proizvaja enake oblike. Nandrolon so odkrili pri plesalcih, pa jockeyjih, za katere sploh ni jasno, zakaj naj bi to jemali.

Pa tudi pri nogometaših, Edgarju Davidsu, Franku DeBoerju ...

Mednarodna nogometna zveza je našla svoj način in zelo hitro rehabilitira ljudi, ki naj bi jemali nandrolon. Kazni, ki jih dajejo za nandrolon, so ponavadi dve ali štiri leta, lahko celo doživljenjske, odvisno od mednarodne športne zveze. Nekateri nogometaši pa so kazen odslužili že po enem mesecu. Našli so pač neki koncept in so se izognili komplikacijami, ki bi lahko nastale pri sodnih postopkih. Športniki, ki imajo 50 ali 100 milijonov dolarjev kapitala, lahko najdejo ekipo ljudi, ki se lahko enakopravno kosa z medicinsko komisijo mednarodnega olimpijskega komiteja (IOC) glede neoporečnosti obstoječe metode za ugotavljanje jemanja nandrolona. V ameriških športih, košarki, baseballu, veljajo drugačna pravila. Oni imajo interno kontrolo enkrat do dvakrat letno, pa še tedaj jih zanima samo prisotnost drog.

Dopinga naj bi bilo še vedno veliko, laboratoriji naj bi proizvajali nova sredstva, ki se ne dajo odkriti. Športniki se izgovarjajo, da so jemali samo vitamine ali pa da na embalaži niso bile označene nobene prepovedane snovi ...

99,9 odstotka snovi, ki so definirane kot doping, legalno kroži v zdravstvu ali prostem trgu, kjer zadeve dobiš brez recepta. Vse, kar najdejo pri športnikih, je del neke normalne medicine in farmakologije, ki je javno priznana. Vendarle imajo športniki določene restrikcije in nekaterih snovi ne smejo uživati. Ena od definicij dopinga je, da je to uživanje učinkovin ali uporaba metod, ki dajejo neetično prednost tistim, ki to počnejo. Najprej so imeli postavko, da s tem skrbijo za zdravje športnikov oziroma da gre za uživanje zdravju škodljivih snovi. Vendar je to ironično, ker nihče v resnici ne skrbi preveč za zdravje v vrhunskem tekmovalnem športu. Če bi skrbeli, ne bi naredili finala maratona pri 35 stopinjah, kar je zdravstveno zelo oporečno. Nekatera zdravila so v določenih primerih doping, v drugačnih pa ne. Vsa zdravila so pod nadzorom organizacij, kot je FDA v ZDA . Ta skrbi za uvajanje in kontrolo zdravil.

Kazni pa so pri kršitvah tako drastične, da si nihče ne privošči nobene manipulacije glede sestave ali načina uporabe. Vitamini in športne pijače so zunaj tega in niso izpostavljeni tako strogi kontroli. Lahko se zgodi, da pri proizvodnji pride do kontaminacije z oporečnimi substancami, ker so ostale v tehnološkem postopku od drugih produktov. Količine, ki jih te metode zaznavajo, pa so neverjetno majhne. Že če pride na jezik droben, skoraj neviden kristal soli, ste lahko pozitivni cel teden ali več. IOC je odkril, da je 20 do 30 odstotkov testiranih preparatov kontaminiranih s snovmi, ki lahko metabolizirajo v metabolite, ki nastajajo tudi pri razkroju nandrolona. To je tudi uradna razlaga, zakaj je zadnja leta tako veliko število "nandrolonskih primerov". Danes je v te zgodbe vpleteno vsaj tisoč športnikov, veliko pa je tako premožnih, da bi IOC lahko tožili za nekaj sto milijonov dolarjev, če bi se dokazalo, da je obstoječa metoda neustrezna. To bi najverjetneje pomenilo bankrot olimpijskega komiteja.

Andrej Hauptman je moral lani na Touru de France odstopiti, ker naj bi imel malo pregosto kri, ki je pri kolesarjih lahko posledica jemanja prepovedanega EPA.

Hauptman ni imel problema pri dopinški kontroli, temveč pri zdravniški. Na voljo je treba biti za kontrolo hematokrita. Ta ne pove, koliko imaš krvničk, temveč kako gosta je kri. Imel je 50,2, meja pa je 50. Sam imam vrednost večkrat čez 50, kot tudi tisti, ki živijo na velikih višinah. Odvisno je pač od genetske zasnove, koliko je športnik dehidriran ... Če imaš zelo gosto kri pred nastopom, bi lahko prišlo do preobremenitve srca zaradi prevelike viskoznosti ali pa se naredijo zamaški. Tu ne gre nujno za doping. Kolesarji ne jemljejo nič drugega kot drugi športniki. Zakaj toliko govora o kolesarjih? V Franciji in Italiji so ugotovili, da gre za nelegalno distribucijo zdravil, ki je protizakonita in povezana s športom. To se ne dogaja na ravni kontrole dopinga, temveč gre za posege policije in sodstva v skladu s pravnim sistemom teh držav.

Nekateri trdijo, da EPO jemljejo praktično vsi kolesarji ...

Za EPO obstaja specialni test, krvni in urinski, in v zadnjih dveh letih so našli sila malo športnikov, ki so jim to dokazali. Ali je bistveno bolj moralno, če živite celo leto na višini ali v prirejenih razmerah, kot pa če si nekaj vbrizgate in je končni učinek zelo podoben, ni zgolj retorična dilema. Da gre za tako imenovani pozitivni primer uživanja EPA, morata biti pozitivna oba testa, tako urinski kot krvni. Vendar samo urinski pokaže razliko, ali gre za naravno metodo ali je prisoten hormon.