Mobi prostitutke

Mobi prostitutke se ne prodajajo na vsakem vogalu, ne slačijo se ravno v vsaki vaški luknji in ne seksajo z vsakim deviantom, ki si za analno zadovoljitev izbere s kropom napolnjeno plastenko kokakole ... Slovenske punce raje delujejo damsko. Prvi stik s potencialnimi strankami jim omogoča mobilna telefonija, zaradi česar se jih je v policijskih krogih prijelo ime "mobi prostitutke". Če pogledate v Salomonov oglasnik, jih ne morete zgrešiti. Oglasi so smešni, včasih banalni, a za marsikatero oko nedvomno vabljivi: "Sem mlada cvetlica, ki se je lepo razcvetela in čaka na dobrega vrtnarja, izkušnje in zrela leta so najboljša kvaliteta, pridi in aktiviraj eksotično nabito bombo..." In tako naprej. Posel cvete. Tudi zato, ker se z "mobi prostitutkami" represivni organi ne ukvarjajo več. Ponudba je nepregledna, preverjanje vseh oglasov pa bi bilo dolgotrajno in rahlo nesmiselno, saj prostitutke in njihovi nadrejeni ves čas menjajo številke mobilnih telefonov.

Katjuša Kodele Kos, višja kriminalistka v upravi kriminalistične policije, sektor za organizirano kriminaliteto, pravi, pravi, da lahko slovenska dekleta na poziv razvrstimo v štiri ključne skupine: "V prvo skupino bi uvrstila mlade punce, stare do petindvajset let. Te v bistvu nimajo nobenega odnosa do ljubezni, saj izhajajo iz neurejenih družin, kjer ta vrednota nikoli ni bila postavljena na prvo mesto. V isto skupino bi lahko uvrstila še študentke, ki se lahkomiselno odločijo za to dejavnost v smislu 'zakaj pa ne ...'. Seveda pri tem ne pomislijo, kaj vse jim to prinese. Poleg denarja. Ta skupina je najširša. V drugo sodijo ženske, ki so se znašle v finančnih težavah ali v situaciji, na katero niso imele nobenega vpliva. V tretjo skupino bi uvrstila prostitutke, ki jih je v ta posel zapeljala slaba družba, v četrti skupini, v najhujšem breznu, pa so dekleta, ki se prodajajo za drogo."

Popoldansko razvedrilo

Pogosto mlada dekleta sploh ne potrebujejo zvodnika, ki bi jim namignil, kako lahko izkoristijo naravne čare in združijo "prijetno s koristnim". Neredko se tega domislijo kar same. Zaradi denarja in zaradi zabave. Recimo Aleksandra in Tanja (pravih imen nista hoteli izdati) sta enaindvajsetletni punci, ki v Ljubljani pridno študirata ekonomijo. Čeprav jima starši dajejo dovolj denarja za šolanje in bivanje v prestolnici, sta se zavestno odločili za prostituiranje. Pred dvema letoma sta v središču mesta najeli dvosobno stanovanje in začeli delati. " S prijateljicami smo za party iskale slačifanta in smo pač brskale po raznih oglasih v slovenskih revijah. Seveda je bilo bolj borno, a nazadnje smo enega le izvohale. Na žuru je izpadel odlično. Bil je dober plesalec in dobro je izgledal. Kasneje sva se zmenila za pijačo, in ko mi je povedal, koliko zasluži s slačenjem in prostituiranjem - občasno je počel tudi to -, me je skoraj kap. Veš, kako je, če si študentka v velikem mestu in ves denar, ki ga dobiš od 'ta starih', porabiš za nujne šolske in osebne zadeve?! No, kakor koli že, Matej, tako je bilo temu tipu ime, je predlagal zanimivo sodelovanje in tako se je vse skupaj začelo. On je rihtal stranke, nekaj malega je tudi delal, predvsem pa sva vse opravili jaz in Tanja. Bilo je zabavno, ker smo delali v njegovem stanovanju, ki je resnično luksuzno. Usnjen kavč, ogromna kopalnica pa take fore," vzhičeno pripoveduje Aleksandra. Prepričana je, da vsi zvodniki niso slabi, nekateri s svojimi dekleti zelo lepo ravnajo. Dajejo jim visoko provizijo, jih vozijo v najboljše restavracije, skratka, vse le ni tako črno, kot se marsikomu zdi. Vse prostitutke menda niso pretepene in zlorabljene ... Vseeno so se pota vesele in podjetne trojice kmalu razšla, nadaljuje Aleksandra: "Matej se je želel ukvarjati samo s tem, nama pa to ni ustrezalo. Šola je še vedno na prvem mestu in tako naj ostane. Tako bo definitivno tudi ostalo! O tem smo se razumevajoče pogovorili in vse je bilo 'tip top'. Razšli smo se prijateljsko. Brez groženj, brez izsiljevanja. Še zdaj se včasih dobimo na pijači in zalijemo stare čase. Konec dober, vse dobro, najbolje pa je biti sam svoj gospodar." Za zdaj jima to uspeva. Aleksandra skrbi za finančni pregled, opravlja ga enkrat na teden, Tanja sprejema telefonske klice, skrbi za urnik in razporeja ter naroča stranke. Pravo malo podjetje, ki po Tanjinih besedah odlično funkcionira: "Na začetku je bila vse skupaj šala. Zdaj jemljeva to bolj resno in ne dopuščava naključij. Vedno preveriva stranko, vzameva denar vnaprej in vedno sva trezni. Prhanje pred storitvijo in po njej je obvezno." Na začetku so vsi skupaj na veliko eksperimentirali z drogo, predvsem z ekstazijem in s kokainom, zdaj dekleti tega ne počneta več. "Na začetku, po dveh mesecih, naju je čisto 'odpeljalo'. Non stop sva noreli. Saj veš, kako je, dobiš goro denarja, ne veš, kam bi z njim, in si privoščiš vse, kar vidiš. Ko se nisva učili in, hahaha, ko nisva delali, sva nakupovali in zapravljali. Zdaj je to drugače. Vse poteka umirjeno. Norost ni preveč dobra, sploh pa ne za vsako ceno." Po pestrih izkušnjah se tega dobro zavedata, mladostniška razposajenost bi ju bila kmalu stala zdravja in življenja.

Nekajkrat sta se "dali dol" brez kondoma, toda končni testi za aids so pokazali, da je bil strah odveč. Očitno so bile vse stranke "brezhibne", Tanja pa zagotavlja, da tega tako ali tako več ne prakticirata: "Vsem, ki bodo to brali, priporočam kondome. Tesnobe, ki jo občutiš pred testiranjem, se ne da opisati. Sama sem se komaj odpravila na test, čeprav je anonimen. Ampak tisto, česar ne veš, tisto te ne more boleti, mar ne?" Zdaj pravita, da živita tako kot vse njune pridne vrstnice. Le da imata skrivno dvojno življenje. "Vsak naj nosi svoje grehe in vsak naj najprej pomete pred svojim pragom. Nama je za zdaj v redu tako, kot je. Skrbiva druga za drugo. In to je zelo pomembno. Vsekakor je lažje in pametneje delati v dvoje. To je edini nasvet, ki ga lahko dam, hahaha, kako naj se izrazim ... To je edini nasvet, ki ga lahko dam bodočim prostitutkam! In seveda je tako varneje. Nikoli ne veš, kdaj se ti lahko kaj pripeti. Med ljudmi, ki naju kličejo, se od časa do časa znajde kakšen pacient, ki želi svoje dobiti z grožnjami in nasiljem. Kaj lahko naredim v takem primeru? Prijaviti ga ne morem, ker bi s tem ovadila samo sebe. Ravno tako mu ne morem vrniti udarca, ker me lahko prijavi on. Dokler sem prostitutka, mi tako ali tako ne bodo verjeli. Poznam več primerov, ko je punco kdo oropal ali posilil, pa ni mogla narediti ničesar. H komu naj bi se zatekla? Dvomim, da bi ji želel kdo pomagati. Sicer pa vse skupaj še zmeraj jemljem kot resno delo, kjer lahko dobro zaslužim in si ustvarim trdne temelje za prihodnost," razlaga Tanja, ki na mesec zasluži približno štiristo petdeset tisočakov! Plus petdeset tisoč, ki jih vsak mesec dobi od staršev. Polovica milijona pa je zelo lepa vsotica za enaindvajsetletno študentko. "Denarja ne zapravljam več. No, nekoliko že, ampak mislim, da je mnenje, da si s tem delom želimo izboriti mesto v visoki družbi, neresnično in nesmiselno. Med strankami je zelo malo vplivnih ali slavnih ljudi. Denar pa ... Kupila sem si le avtomobil, vendar je za zdaj napisan na prijateljičino ime, ker ne želim, da doma izvedo, da sem si ga kupila. Gotovo bi jih zanimalo, od kod mi denar. In potem bi seveda znoreli, če bi izvedeli," razmišlja nekoliko zaskrbljeno. Kakor koli, seks je torej le dobro plačana zabava? "Seks je zabaven. In tako imam dve možnosti ... Ali seksam in se zabavam zastonj ali pa zraven še računam in združim prijetno s koristnim... Preden naju bo kdo obsojal, naj pomisli, da njegovi otroci ali pa kakšni najstniki ne počnejo nič drugega. Tudi oni seksajo. Le da zastonj. Škoda. Je pa res, da lahko gre stvar predaleč. Poznam punco, ki je na dan sprejela tudi po deset, petnajst strank. Zame je to nekaj nepredstavljivega. Nenormalno." Na dan sprejmeta vsaka po tri stranke, kar je, kot sami pravita, ravno prava merica, da ti seksanje za keš ne pride pod kožo. Prostitucija je namreč začaran krog, ki ga zaradi želje po materialni dobrinah le redkokateremu dekletu uspe zapustiti. Stalno pa se Tanja in Aleksandra niti po naključju ne želita ukvarjati s prodajo svojih teles. In kaj pravita na mnenje, da je z ljudmi, ki se vdajo prostituciji (tudi kot stranke), nekaj narobe? "Eh, ves tisti blabla o duševnem in telesnem trpljenju v otroštvu, zaradi katerega naj ne bi, kot si ti prej povedala, imela odnosa do svojega telesa, je brez zveze. Imela sem zelo srečno otroštvo, s starši se še zdaj razumem odlično. To, kar počnem trenutno, je naravnost zabavno, seveda pa je jasno, da tega ne bom mogla početi v nedogled. Čeprav bi bilo zanimivo vedeti, koliko starih mam je v tem biznisu ... Jaz vem za dve." Tanja in Aleksandra še pravita, da se bosta s prostitucijo ukvarjali do konca študija, potem bosta začeli živeti drugače. Bolj resno, bolj odgovorno, bolj odraslo. Prepričani sta, da jima bodo izkušnje, ki si jih nabirata kot prostitutki, v prihodnosti še koristile pri prepoznavanju človeških značajev ...

Dame

Dobro plačana zabava in razburljiv vir dodatnega zaslužka pa ne mikata le najstnic, tudi gospe so lahko zagrete za akcijo. Karmen in Barbara (nobeno ime ni pravo) sta postavni petintridesetletnici iz okolice Maribora. Obe sta učiteljici v srednji šoli, bolj ali manj redno pa se "prodajata" že kakšnih šest let. Njuno ljubiteljsko delovanje, kot sami imenujeta prostitucijo, je vezano na šolsko službovanje, zato sta najbolj dejavni med poletnimi šolskimi počitnicami. Delata za denar in, kot sami pravita, adrenalin. "Da ne bo pomote, nisva ravno revni, toda s šolsko plačo si ne moreš privoščiti kakega luksuza. Predstavljaj si, da zaslužiš na mesec okoli sto petdeset tisočakov. Recimo, da jih zaslužiš celo dvesto, pa je to vseeno klavrno. Šestdeset daš za najemnino, dvajset za stroške, še enkrat toliko za bencin. Zase vem, da bi lahko s svojo plačo shajala kar v redu, ampak hočem več. Ne samo v denarnem smislu. Gre tudi za užitek. Ne vem, kako je pri drugih prostitutkah, ampak jaz v tem resnično uživam," živahno pripoveduje svetlolasa Karmen. Barbara je temnolasa in pravi, da je to kliše, na katerega moški padajo. Če daš oglas, da te "pričakujeta izkušena blondinka in črnolasa mačka", zagotovo ne ostaneš brez strank. Barbara pravi, da sta ponavadi po pouku tako utrujeni, da delata le še tri do štiri dni na teden: "Pouk končava najkasneje ob štirinajstih, potem greva domov, Karmen ima družino, ki seveda nič ne ve, jaz pa še iščem pravega. V središču Maribora imava najeto stanovanje, tam se ponavadi dobiva okoli šestnajstih in opraviva administrativne zadeve, ki vključujejo pregled zaslužka in strank. Vsako stranko vpiševa tudi z vzdevkom, pripiševa pa še kakšno značilnost in tipične seksualne želje. Recimo, Jožetu s plešo za ušesi je všeč, da ga po francosko poljubljaš s polnimi usti njegove tople sperme... Tukaj gre za redne stranke, ki dobro plačajo, in za dobro plačilo jim kajpada ugodiš." Ampak to zagotovo ni edina nenavadna želja, ki sta jo zasledili pri svojih strankah? "Ne, ne boste verjeli, koliko jih je. Pa saj zato moški prihajajo k nam, da jim izpolnimo te nenavadne želje, ki si jih pri stalnih partnerkah pač ne morejo izpolniti. So pa seveda tudi taki, ki hočejo samo 'brzaka' pa adijo. Takih je pravzaprav največ." In kakšna je razlika med "brzakom" in šestdesetminutno klasiko, za katero je treba odšteti polno ceno, slabih petnajst oziroma dvajset tisočakov? Karmen pojasnjuje, da razlike ni: "Cena ostane ista. Če opravi v desetih minutah, je to zame kul. Zanj pa nesmiselno, ampak, okej, kar stranka želi, to stranka dobi. In če želi kratko in jedrnato, je to lahko res samo deset minut, ampak plačati mora polno ceno. Ni popusta, haha, niti za redne stranke..." Kljub rednim strankam in korektnemu poslovanju se je v Sloveniji težko ukvarjati s prostitucijo. Nikoli ne veš, kdaj in kje boš koga ponovno srečal. "Osebno sem imela doslej samo en tak primer. Trikrat je k meni prišel gospod, ki je zmeraj zahteval običajen seks. Skratka, nič posebnega. Vsaj meni se ni zdelo nič posebnega. Potem pa sva se enkrat srečala v banki, kjer očitno dela za okencem. Delala sem se, kot da ni nič, njemu pa je bilo že na daleč zelo nerodno. Zafarbal je, na seanso pa se tudi ni nikoli več naročil. Pravzaprav je to značilno za moške. Ko te srečajo zunaj delovnega okolja, se jim zazdiš drugačen in očitno jih postane sram, ker zahajajo k prostitutki. Pa slaba vest jih napade, ker imajo nenavadne želje," dodaja Barbara. Nekaterim je nerodno, drugim ne, že nekaj tednov zapored pa ju obiskuje moški, ki ima izrazite homoseksualne nagone, a si tega očitno ne upa priznati. Raje gre k heteroseksualni prostitutki in zahteva homoseksualno storitev. "Ne bom rekla, da je to smešno, ker se nikoli ne norčujem iz svojih strank, vendar je le nekoliko nenavadno, če kdo izrazi željo, da bi ležal počez na likalni mizi, medtem ko ga v zadnjico zadovoljujem z ogromno svečo ali ročajem večje žepne svetilke." No, Karmen in Barbara opravita tudi tovrstne storitve brez zadržkov, a dlje od tega ne bi šli. "Na začetku je nekdo prinesel s sabo plastenko od kokakole in želel, da jo napolniva z vročo vodo in mu jo zarineva v zadnjik. Nisva mogli... Seveda pa sva imeli še večjega čudaka. Pred kakšnimi šestimi meseci naju je non stop klical starejši možakar, ki ga je zanimalo, ali lahko pripelje s sabo svojega nemškega ovčarja. Potem naj bi ena izmed naju seksala s psom, on pa bi vse lepo gledal. Oprosti, ampak to se mi je zdelo bolno na kvadrat! Seks je lep, kadar gre za normalen seks. Pod nenormalno štejem seks z živalmi in otroki, tisto, česar ne bi nikoli vzeli, pa je še kakšno lulanje. Vse drugo je okej," razpreda Barbara in priznava, da jo slabšalni odnos do prostitutk zelo moti. Predvsem, kar se tiče izrazov, kot so pocestnica, cipa, lajdra, kurba ... Najlepše se menda sliši "prodajalka ljubezni". Čeprav nas pri tem še vedno tare večno vprašanje: kaj prodaja prodajalka ljubezni? Ljubezen ali seks ...ali oboje? Če je eno sploh možno brez drugega.