Posel na robu zakona
Polomljene antene, ukradeni konji, pobegla dekleta in drugi detektivski opravki
Julijan Torkar razlaga, kako so ga v stari službi učili streljati po ruski metodi, toda pozneje je skupaj s kolegi ustvaril nov način streljanja.
© Nada Žgank
Zdi se, da so detektivi, skupaj s pipo in lupo, že davno postali zgolj del filmske in knjižne industrije. Detektivska zbornica Slovenije (DeZRS) z 78 enakomerno po vseh regijah porazdeljenimi člani, od katerih jih sicer manj kot polovica aktivno dela kot Sherlock Holmes, pa razblinja tako predstavo. Če upoštevamo, da dvakrat več ljudi opravlja detektivsko dejavnost brez licence - na črno, potem verjetnost, da se vsak dan srečujete, čeprav tega ne veste, z detektivom, postane veliko večja. Prvič po letu 1945 je bilo za opravljanje detektivske dejavnosti zaprošeno leta 1988 v nekdanji občini Cerknica - vloga je bila zavrnjena. Kasneje je t. i. Markovićev zakon omogočil legalizacijo te dejavnosti in začele so se pojavljati detektivske družbe, ki se niso ukvarjale le s poizvedovanjem, ampak so se zavzemale tudi za varovanje. "Družbo Wintor sva s kolegom registrirala leta 1990 in trdim, da je bilo to podjetje prvo v detektivskem poslu," je dejal Julijan Torkar, ki ima pisarno v Kopru. V kabinetu ima poleg slik sorodnikov še Kučanovo fotografijo, v predalu pod ključem, poleg dveh šokerjev in drugega orožja, pa dve pištoli (skoraj dvojčka) italijanskega izvora - obe sta znamke Beretta. "Eno je podedovala žena, drugo sem iz stare službe prinesel jaz." Julijan je dve leti delal kot policist, potem pa 40 let in 12 dni služboval v jugoslovanski obveščevalni in protiobveščevalni službi, ki se je takrat imenovala Služba državne varnosti. Dokler niso odstavili Rankovića, je delal v Kopru v strogi ilegali, veliko tudi v tujini, najlepše obdobje, kot pravi, pa je preživel v Beogradu. "Orožja imam preveč, ne potrebujem ga toliko," se je nasmehnil in že veste, zakaj ga policisti nikoli niso in ga še zmeraj ne legitimirajo - lahko bi temu rekli šarm poštenega človeka. V več kot desetih letih opravljanja detektivskega dela je orožje potreboval samo dvakrat. "Prvič so stranko izsiljevali za nekaj tisoč mark. Šel sem na pogovor z izsiljevalcem in iz varnostnih razlogov imel orožje, toda uporabil ga nisem. Zadeva je kazensko prijavljena."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
