Vrnitev Goebbelsa
Mali Bush je svojo protiteroristično administracijo obogatil z novim biserom mračnjaštva
Vsak ameriški predsednik imajo svojo vojno. Če je nima, je to tako, kot da bi naslednje predsedniške volitve predal - brez boja. Od II. svetovne vojne naprej pač ni več dovolj, da ameriški predsednik pozira kot lovec. Z eno nogo na medvedu. Zdaj mora pozirati kot warlord. Kot gospodar vojne. Ronald Reagan je imel več vojn. Nekatere so bile mikroskopsko majhne, komaj zaznavne, recimo tista na karibskem otočku Grenada, ki šteje le 100.000 prebivalcev, vključno z napol živimi. In napol mrtvimi. Nekatere pa so bile tako tajne in obenem tako očitne, da so v vsakem trenutku izgledale kot slab, črn, krvav dan na urgenci. Jasno, vojni v Salvadorju in Nikaragvi padeta najprej na misel. Ker sta za sabo pustili na tisoče in tisoče in tisoče trupel. Ker sta za sabo pustili afero Iran-Contra. In ker sta naplavili kopico "specialistov", ki bi jim tam še vedno lahko sodili za vojne zločine. Mnogi so se potuhnili in skrili. Nekateri so se prekvalificirali. Nekateri pa se preprosto vračajo. Znova in znova. Kot suša. Kot poplave. Kot potresi. Kot huda naravna nesreča.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
